maschera f
1. maska; maškara, (pustna) šema:
maschera di diavolo maska hudiča
maschere rituali obredne maske
maschera di bellezza kozmet. lepotilna maska
mettersi la maschera natakniti si masko, našemiti se
ballo in maschera ples v maskah
2. maska, krinka:
sotto la maschera del galantuomo si cela un furfante pod krinko poštenjaka se skriva malopridnež
mettersi la maschera pren. zakrinkati se, prikrivati
levarsi la maschera sneti krinko
3. posmrtna maska
4.
maschera da anestesia med. maska za narkozo
maschera antigas voj. plinska maska
maschera antipolvere zaščitna maska (proti prahu)
maschera da scherma šport sabljaška maska
5. gled. maska, stalni lik
6. gled., film biljeter
Zadetki iskanja
- máska (-e) f
1. maschera; bautta:
natakniti si, nositi, sneti masko mettersi la maschera, in maschera; portare la maschera, togliersi la maschera
pustne maske maschere (carnevalesche)
ples v maskah ballo in maschera
obredne maske maschere rituali
2. pren. (krinka) maschera, simulazione, manto, velo:
pod masko zunanjega blišča se skriva notranja revščina sotto il manto dello sfarzo esteriore si nasconde una miseria interiore
3. (predmet za zaščito obraza) maschera:
plinska maska maschera antigas
podvodna, potapljaška maska maschera subacquea
zaščitna maska maschera antipolvere
4.
posmrtna maska maschera
5. kozm. maschera di bellezza:
blatna maska maschera di fango
hranilna maska maschera idratante
6. avt. avantreno; metal. forma di fonderia; um. mascherone; vet. mascherina; voj. mascheramento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. strgati komu masko z obraza togliere la maschera a qcn., smascherare qcn.
med. kisikova maska maschera a ossigeno
med. maska za narkozo maschera per anestesia
šport. sabljaška maska maschera da scherma
med. zaščitna maska maschera sanitaria, mascherina - maslén (-a -o) adj.
1. di burro, burroso; al burro, con il burro
2. pren. stucchevole, svenevole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kem. maslena kislina acido butirrico
maslene tropine morchia (da burro)
gastr. masleni kruhek pane imburrato
masleno testo pasta frolla; pinza (triestina)
bot. masleni grint senecio (Senecio) - máslo (-a) n
1. burro:
sveže, žarko maslo burro fresco, rancido
kuhano, surovo maslo burro fuso, burro
čajno maslo burro da tavola, di cremeria
kakavovo maslo burro di cacao
kokosovo maslo burro vegetale
štručka masla panetto di burro
na maslu ocvrta jajca uova al burro
gastr. riž na maslu, z maslom riso al burro, col burro
pren. maslo ali topovi burro o cannoni
2. pren.
to je njegovo maslo questo (pasticcio) l'ha combinato lui
imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
iti kakor po maslu filare liscio come l'olio
fiziol. ušesno maslo cerume
gastr. sardelno maslo pasta di acciughe - másten (-tna -o) adj.
1. grasso; unto; adiposo:
anat. mastno tkivo tessutio adiposo
mastna glina argilla grassa
mastne jedi cibi grassi
masten prašič maiale grasso
mastni lasje capelli grassi
masten madež frittella, padella, patacca
mastni cinki (v juhi) occhi
2. (mehek, lepljiv) grasso:
mastno blato fango grasso
3. pren. (obilen) grosso, lauto, generoso, lucroso, remunerativo:
mastna napitnina lauta mancia
mastna služba lavoro lucroso
masten dobiček prebenda
4. pren. (nespodoben) spinto, indecente, scurrile:
mastna šala barzelletta spinta
kozm. mastna koža pelle grassa
grad. mastna malta malta di calce
nareč. mastna nedelja domenica di carnevale
prašič mastne pasme maiale da grasso
mastna zaušnica forte schiaffo
masten glas voce untuosa
usnj. mastno strojenje concia all'olio
5. bot.
mastni jurek orobanche, succiamele (Orobanche speciosa) - máša (-e) f
1. rel. messa:
opraviti mašo celebrare la messa
iti k maši andare alla messa
črna maša messa funebre, da requiem
nova maša prima messa, messa novella
slovesna maša messa solenne, cantata
tiha maša messa piana, bassa
zlata maša cinquantesimo del sacerdozio
2. muz. messa
3. pog.
mala maša (mali šmaren) Annunciazione della Vergine
velika maša (veliki šmaren) Maria Assunta
4. gotova maša pog. (za poudarjanje trditve)
tako bo in gotova maša faremo così, punto e basta - maščôben (-bna -o) adj. di grasso; grasso; adiposo:
maščobna celica cellula adiposa, adipocite
med. maščobna embolija embolia da grasso
kem. maščobna kislina acido alifatico
maščobno tkivo tessuto adiposo - materiale
A) agg.
1. materialen, snoven, tvaren; telesen:
amore materiale telesna, čutna ljubezen
fatica, lavoro materiale telesni napor
necessità materiali materialne potrebe
2. debel, obsežen; ekst. robat, okoren, neolikan
3. dejanski, realen:
tempo materiale dejansko potreben čas
B) m material, gradivo, snov:
materiale da costruzione gradb. gradbeni material
materiale isolante izolacijski material
materiale rotante, mobile avto vozila
materiale scolastico šol. učila, oprema - máti (mátere) f
1. madre; mamma; knjiž. genitrice:
skrbna mati madre premurosa
mlada mati giovane madre
nezakonska mati madre naturale
stara mati nonna
mati samohranilka ragazza madre
mati doji la madre allatta
postati mati diventare madre
skrbeti za koga kot mati avere per uno cure materne
2. (v kmečkem okolju gospodinja) padrona (di casa):
mati županja moglie del sindaco
3. rel. (predstojnica samostana ali reda):
mati prednica madre superiora
4. (v medmetni rabi)
mati božja! mammasantissima!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hči je cela mati la figlia è la madre sputata
pren. spremeniti se, da te lastna mati ne bi spoznala cambiare in modo irriconoscibile
bil je tak, kot ga je mati rodila era (nudo) come l'aveva fatto mamma, era nudo come un verme
star. krušna mati, pisana mati (mačeha) matrigna
Mati božja Madre di Dio, Madonna
PREGOVORI:
previdnost je mati modrosti la prudenza è l'occhio della virtù
kakršna mati, taka hči quale la madre, tale la figlia - mattina f jutro, dopoldan:
da mattina a sera ves dan
di prima mattina navsezgodaj
perdere la mattina zapraviti dopoldne - matto1
A) agg.
1. nor; neumen:
diventare matto ponoreti
sei matto? ali si nor? kaj se ti je zmešalo?
fossi matto! saj nisem nor!
essere matto dalla gioia biti presrečen
essere matto da legare biti popolnoma nor
è un tipo mezzo matto to je čuden svetnik
comportamento matto noro, nerazsodno ravnanje
testa matta nepredvidljiv, čuden tip, posebnež
andare matto per qcs. biti nor na kaj
2. velik, hud, strašen:
ho una paura matta pošteno me je strah
volere un bene matto strašno imeti rad
fare spese matte pretirano, noro zapravljati
3. nepristen:
oro matto nepristno zlato
4. pren. mrtev
5. slaboten, bolan
B) m (f -ta)
1. norec, norica; blaznež
2. ekst. posebnež:
gabbia di matti šalj. norišnica
3. igre pagat:
essere come il matto nei tarocchi pren. biti povsod dobrodošel, priljubljen - maturo
A) agg.
1. zrel:
frutto maturo zrel sad
2. zrel, zrelih let:
essere maturo di anni biti v zrelih letih
3. zrel, moder, razsoden, umirjen; goden:
è molto maturo per la sua età za svoja leta je zelo zrel, razsoden
4. zrel, pretehtan:
decisione matura pretehtana odločitev
5. zrel, ki je maturiral
PREGOVORI: quando la pera è matura casca da sé preg. zrela hruška pade sama
B) m (f -ra) šol. abiturient, abiturientka - mázati (mážem)
A) imperf. ➞ namazati
1. ungere; lucidare; spalmare; imbiancare, tinteggiare:
mazati čevlje lucidare le scarpe
mazati kruh z marmelado spalmare il pane di marmellata
mazati steno tinteggiare, imbiancare la parete
šport. mazati smučke sciolinare
mazati z oljem oliare
mazati z voskom incerare
2. pog. (ličiti) truccare
3. teh. ingrassare, lubrificare:
mazati ležaje ingrassare i cuscinetti
4. pren. (podkupovati) ungere:
mazati koga ungere le ruote a qcn.
5. (delati kaj umazano) sporcare, insudiciare, imbrattare, macchiare:
pren. da bi sebe opral, druge maže per lavare se stesso, imbratta il buon nome degli altri
6. pren. picchiare, menare:
mazati koga s palico suonarle a qcn. col bastone
7. žarg. igre giocare un carico (sulle carte del compagno)
8. pog. pren. togliere d'impiccio qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. mazati si s čim roke sporcarsi le mani con qcs.
šport. mazati koga battere qcn.
pren. mazati komu oči gettare fumo negli occhi a qcn.
B) mázati se (mážem se) imperf. refl.
1. sporcarsi, macchiarsi, imbrattarsi
2. (ličiti se) truccarsi, imbellettarsi
3. pog.
ven se mazati cavarsi d'impiccio - mazza f
1. gorjača; toskansko sprehajalna palica
2. voj. hist. kij
3. macola; kovaško kladivo
4. šport kij (baseball); palica (golf):
essere una buona mazza pren. biti dober igralec golfa
5. glasba tolkač
6. bot.
mazza da tamburo dežnik (Lepiota procera)
mazza d'Ercole veliki kijec (Clavaria pistillaria)
mazza di S. Giuseppe (oleandro) oleander (Nerium oleander)
mazza d'oro slakar, razgetec (Lysimachia vulgaris) - máža (-e) f
1. pog. pomata, crema:
lepotilna maža crema di bellezza
pren. tu ne pomaga več nobena maža niente più da fare, non c'è più santo che aiuti
pren. biti z vsemi mažami namazan essere un furbo di tre cotte
šport. maža za smuči sciolina
2. (mazanje) unzione - me pron.
1. mene, meni, menoj:
da me (jaz) sam
fra me e me pri sebi
per, secondo me po mojem
quanto a me kar se mene tiče
2. jaz:
povero me! ubogi jaz!, jojmene!
è bravo quanto me dober je kot jaz
il padrone sono me! šalj. jaz sem gospodar!, jaz ukazujem!
3. mi (pred 'la', 'le', 'li', 'lo', 'ne'):
mandamelo pošlji mi ga! - mediatore
A) m (f -trice)
1. posrednik, posrednica, posredovalec, posredovalka:
fare da mediatore biti posrednik, posredovati
2. trgov. posrednik; mešetar
3. priprošnjik
4. biol. mediator
B) agg. (f -trice)
1. posredniški, posredovalen
2. priprošnji - medvédji1 (-a -e) adj. di, dell'orso; orsino:
medvedji brlog tana dell'orso
medvedje obnašanje comportamento goffo, da orso
pren. imeti medvedjo moč essere forte come un toro
napraviti komu medvedjo uslugo rendere un cattivo servizio a qcn.
bot. medvedje tačke, medvedji parkeljci clavaria, ditola, manina (Clavaria flava) - meglà (-è, mègla -e) f
1. nebbia; foschia; caligine:
po dolini se valijo, vlečejo megle sulla valle si stende una densa coltre di nebbia
debela, gosta megla nebbia fitta
redka megla nebbia leggera, nebbiolina
megla prahu nebbia di polvere
pas megle banco di nebbia
nepredirna megla cortina di nebbia
2. pren. nebbia:
megla nevednosti la nebbia dell'ignoranza
zdrsniti v meglo nezavesti cadere nella nebbia dell'incoscienza
megla se mi dela pred očmi mi sento mancare
pren. biti zavit v meglo essere avvolto dalla nebbia (dei secoli), non essere ancora studiato
vleči se kot megla trascinarsi
spominjati se česa kakor v megli ricordarsi di qcs. nebulosamente
meteor. inverzna megla nebbia per inversione
nizka, visoka megla nebbia bassa, alta
navt. rog za meglo sirena da nebbia
voj. umetna megla nebbia artificiale - mēglio
A) avv.
1. bolje; primerneje, zadovoljiveje:
sentirsi meglio bolje se počutiti
cambiare in meglio poboljšati se
andare di bene in meglio zboljševati se (tudi iron.);
vieni da me domani, o meglio stasera pridi k meni jutri ali raje kar danes
2. laže, jasneje
3. bolje, bolj; (z določnim členom) najbolje, najbolj:
oggi lo studente è meglio preparato danes je dijak bolje pripravljen
faccio il meglio che posso delam najbolje, kar morem
B) agg. invar. boljši:
la stoffa è meglio dell'altra to blago je boljše od onega; (z določnim členom) pog. najboljši:
la camera meglio najboljša soba
alla meglio, alla bell'e meglio kakor je mogoče, za silo
C) m invar. najboljše:
fare il meglio, fare del proprio meglio narediti, kar je v moči, kar najbolj se potruditi
al meglio na najboljši način
nel meglio na lepem, v naj(ne)primernejšem trenutku
per il meglio najbolje, najlepše
speriamo che tutto si metta per il meglio upajmo, da se bo vse uredilo
per il tuo, suo, vostro meglio za tvoje, njegovo (njeno), vaše dobro
Č) f invar. najboljše:
avere la meglio (su) zmagati, premagati