Franja

Zadetki iskanja

  • signifikánt (-a) m lingv. (označujoče) significante:
    signifikant in signifikat significante e significato
  • signora f

    1. (nagovorno) gospa:
    la signora è servita izvolite, gospa
    Signore e signori gospe in gospodje
    la signora maestra gospa učiteljica

    2. žena, soproga:
    i miei ossequi alla signora pozdravite, prosim, gospo!

    3. gospa, ženska; (ženska) stranka:
    parrucchiere per signora damski frizer

    4. gospodinja

    5. gospa, vladarica, graščakinja, kraljica

    6. relig.
    Nostra Signora Mati božja

    7. gospa (ženska gosposkega obnašanje; bogata ženska):
    una vera signora prava gospa
    fare la signora biti gospa, živeti gosposko

    8.
    la Signora šport šalj. (nogometno moštvo) Juventus
  • sijáj (-a) m

    1. lucentezza; knjiž. lucore:
    kovinski, svileni sijaj lucentezza metallica, serica

    2. (svetloba, sij) luce, bagliore

    3. pren. (veliko razkošje) pompa, sfarzo, splendore; magnificenza, regalità; pejor. sfoggio:
    blišč in sijaj dvora lo splendore e lo sfarzo della corte
  • sijájno adv.

    1. splendidamente, meravigliosamente:
    kaj narediti, prirediti sijajno fare le cose alla grande

    2. (v adv. rabi z biti)
    sijajno bo, ko bomo spet skupaj sarà bello stare di nuovo insieme
    sijajno, da si prišel è magnifico che tu sia venuto
  • síla (-e) f

    1. fiz. forza:
    sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
    težnostna sila forza di gravità
    gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
    magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica

    2. ekst. forza, violenza, sopruso:
    upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
    uporabiti silo ricorrere alla forza
    na silo odpreti aprire con la forza
    na silo se smehljati sorridere forzatamente
    delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
    evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna

    3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
    ustvarjalne sile forze creative
    meriti svoje sile misurare le proprie forze

    4. forza, vigore, potenza:
    izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
    sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione

    5. (organizirana skupina) forze:
    policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
    oborožene sile le forze armate

    6. (država) potenza:
    evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
    sporazum velikih sil accordo delle superpotenze

    7.
    elementarne, naravne sile le forze della natura
    rel. peklenske sile le forze infernali

    8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
    hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
    predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
    klic v sili SOS

    9. pog.
    ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
    iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!

    10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
    slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto

    11. za silo pren. abbastanza, un po';
    za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
    za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'

    12. po vsej sili ad ogni costo:
    po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo

    13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
    od sile natančen človek un uomo pedantissimo

    14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
    to je pa že od sile questo poi è troppo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delovna sila forza lavoro, manodopera
    narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
    hist. sile osi le forze dell'Asse
    agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
    fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
    sila trenja attrito
    paralelogram sil il parallelogramma delle forze
    geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
    kem. molekulske sile forze molecolari
    teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
    kohezijska sila forza di coesione
    jur. skrajna sila stato d'emergenza
    višja sila forza maggiore
    PREGOVORI:
    sila kola lomi necessità fa legge
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia
  • silēnzio m (pl. -zi)

    1. tišina; ekst. mir:
    silenzio assoluto, di tomba popolna, grobna tišina
    il silenzio dei boschi gozdna tišina
    giornata di silenzio admin. lovstvo enodnevna prepoved lova
    ridurre al silenzio voj. onesposobiti sovražnikov ogenj

    2. molk, tišina:
    silenzio! tiho!
    silenzio stampa časopisni molk
    ascoltare in silenzio molče poslušati
    fare silenzio molčati

    3. pozaba:
    cadere nel silenzio pasti v pozabo
    passare qcs. sotto silenzio česa ne omenjati, zamolčati
    vivere nel silenzio živeti samotno, vstran

    4. voj. povečerje, znak za tišino
    PREGOVORI: il silenzio è d'oro, la parola d'argento preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato
  • simból (-a) m

    1. (znak, znamenje) simbolo, segno, emblema, insegna; bandiera, effigie; knjiž. segnacolo:
    oljkova vejica je simbol miru il ramoscello d'ulivo è un simbolo di pace
    atomska energija je za nerazvite simbol tehničnega napredka l'energia atomica è per i paesi sottosviluppati simbolo del progresso tecnologico

    2. (dogovorjena črka, kratica) simbolo:
    matematični simboli simboli matematici
    simboli za kemične elemente i simboli degli elementi chimici
    rel. simbol vere simbolo niceno
    soc. statusni simbol status symbol; simbolo di status
  • simbolizíran (-a -o) adj. simboleggiato, prefigurato, raffigurato:
    slovenska nacionalna ideja je simbolizrana v Triglavu l'idea nazionale slovena è simboleggiata, ha il suo simbolo nel Triglav (Tricorno)
  • simbolo m

    1. simbol; znamenje, prispodoba:
    la colomba è il simbolo della pace golob je simbol miru

    2. relig.
    simbolo niceno simbol vere, kredo
  • sín (-a) pl. sinovi f figlio:
    imeti tri sinove avere tre figli
    vzgojiti sina allevare un figlio
    roditi sina partorire un figlio
    mlajši, starejši sin il figlio minore, maggiore
    nezakonski sin figlio illeggittimo
    prvorojeni sin figlio primogenito
    rodni sin figlio carnale
    sin edinec figlio unico
    pravi sin svoje dobe vero figlio del proprio tempo
    bibl. pren. izgubljeni sin il Figliol prodigo
    Adamov sin il figlio di Adamo, l'uomo
    pasji sin (tudi inter.) figlio d'un cane
    je pravi sin svojega očeta è suo padre sputato
    rel. sin božji il Figlio di Dio, il Verbo
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
  • sinistra f

    1. levica

    2. leva, leva stran:
    a destra e a sinistra vsepovsod
    alla sinistra, sulla sinistra di levo od
    fronte a sinistra! voj., šport pozor na levo!

    3. navt. (babordo) levi bok (ladje)

    4. polit. levo krilo (parlamenta); levo krilo, levica (v stranki)
  • sintéza (-e) f

    1. sintesi (tudi filoz. ):
    analiza in sinteza analisi e sintesi

    2. ekst. sintesi; sunto, compendio, riepilogazione

    3. kem. sintesi:
    bot. svetlobna sinteza sintesi clorofilliana
    biol. beljakovinska sinteza sintesi proteica
  • siringa1 f

    1. glasba panova piščal; trstovinka

    2. med. brizgalka:
    siringa a perdere, usa e getta brizgalka za enkratno uporabo

    3. gosp. brizgalka za garniranje
  • siróta (-e) f

    1. orfano, orfana:
    biti, postati sirota essere, diventare orfano
    enostranska, obojestranska sirota orfano di un genitore, orfano di padre e di madre

    2. pren. poveretto
    PREGOVORI:
    dobrota je sirota il mondo paga d'ingratitudine
  • sissignore avv.

    1. da; da, gospod!:
    Va' a prendermi il giornale! - Sissignore, vado subito! Pojdi mi po časopis! - Da, gospod, takoj grem

    2. pog. iron. seveda, jasno, kajpada; res je:
    l'ho detto e lo ripeto, sissignore! rekel sem in ponavljam, res je!
  • sistēma m (pl. -mi)

    1. astr. sistem:
    sistema solare sončni sistem

    2. anat., bot. sistem, sestav, aparat:
    sistema nervoso živčni sistem, živčevje
    sistema respiratorio dihalni sistem, dihala
    sistema fogliare listje

    3. tehn. sistem, sestav (strojev, naprav):
    sistema di pulegge sistem jermenic
    sistema di ingranaggi sistem zobatih koles

    4. geol., geogr. sistem:
    sistema cretacico kredni sistem
    sistema fluviale, idrografico vodovje
    sistema montuoso, orografico gorovje

    5. ekon. sistem:
    sistema bancario bančni sistem
    sistema monetario denarni sistem

    6.
    sistema di misura merski sistem
    sistema metrico decimale decimalni merski sistem
    sistema CGS fiz. CGS sistem

    7. inform. sistem:
    sistema operativo operacijski sistem
    analisi dei sistemi sistemska analiza
    sistema per l'elaborazione dei dati sistem za obdelavo podatkov
    sistema a schede perforate per l'elaborazione dei dati sistem obdelave podatkov na luknjane kartice

    8. kem.
    sistema periodico degli elementi periodični sistem elementov

    9. polit.
    sistema costituzionale ustavni sistem
    sistema elettorale volilni sistem
    contestare il sistema ekst. zavračati sistem, oporekati sistemu

    10. pren. red, način, pravilo, navada:
    sistema di vita življenjske navade
    avere il sistema di fare qcs. imeti navado kaj narediti
    questo non è il sistema di lavorare tako se ne dela
  • sistemátski (-a -o) adj. sistematico:
    biol. sistematska kategorija rastlinstva in živalstva categoria sistematica della flora e della fauna
  • sistemazione f

    1. ureditev

    2. nastanitev

    3. zaposlitev:
    la sua è una sistemazione provvisoria njegova služba je začasna

    4. poroka
  • sìt (síta -o)

    A) adj.

    1. sazio, pieno; knjiž. satollo:
    sit kot boben pieno come un tamburo

    2. pren. sazio, stufo, stucco, stanco:
    sit šole, zime stufo della scuola, dell'inverno
    biti sit česa, koga do grla, čez glavo averne fin sopra i capelli, le tasche piene di qcn., di qcs.

    3. pren. (gost, bujen) folto; (poln, močen) pieno, forte (voce)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
    biti (belega) kruha sit il peggior male del ricco è la sazietà
    biti večkrat lačen kot sit vivere nell'indigenza, stentatamente
    PREGOVORI:
    sita vrana lačni ne verjame pancia vuota non sente ragioni; la fame caccia il lupo dal bosco

    B) síti (-a -o) m, f, n
    najesti se do sitega mangiare a crepapelle, a crepapancia
    PREGOVORI:
    siti lačnemu ne verjame pancia piena non crede al digiuno
  • sitnôba (-e) f

    1. noia, fastidio; guaio

    2. (sitnež) noioso, impiccione; pog. rompiscatole, rompi:
    molči, sitnoba sitna! e sta zitto, noioso della malora!