vèn adv.
1. fuori:
hoditi ven in noter andare dentro e fuori
vsi ven! tutti fuori!
trebuh noter, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!
2. fuori (di casa, all'estero):
pog. iti na prakso ven andare a fare il tirocinio fuori, all'estero
biti iz česa ven essersi liberato di qcs.
pog. to mi že pri ušesih ven gleda ne ho le tasche piene, ne ho fin sopra i capelli
igre iti ven z adutom giocare l'atout
pren. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven gli entra da un orecchio, esce dall'altro
pog. priti ven (odredba) essere emanato (decreto, ordinanza)
pog. priti ven (iz vaje) essere fuori esercizio
pog. priti ven essere dimesso (dall'ospedale, dalla prigione)
ne videti se ven iz dela essere oberato di lavoro
ven z besedo! su, parla! sputa fuori il tuo veleno!
na ven biti pohleven kot ovčka all'apparenza essere docili come agnelli
Zadetki iskanja
- vendere
A) v. tr. (pres. vendo)
1. prodati, prodajati:
vendere al metro, a peso, a pezzo prodajati na meter, na težo, na kos
vendere a buon mercato, caro, a caro prezzo prodajati poceni, drago
vendere a prezzo di costo prodati po lastni ceni
vendere cara la pelle pren. kožo drago prodati, braniti se do zadnjega
averne da vendere imeti česa na pretek, v izobilju
aver ragione da vendere pren. imeti še kako prav
2. ekst. prodati, dati naprodaj:
vendere all'asta prodati na dražbi
saper vendere la propria merce pren. znati se uveljaviti
vendere anche la camicia pren. zapraviti vse, priti na beraško palico
PREGOVORI: vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso preg. delati račun brez krčmarja
3. trgov. prodajati, trgovati s, z:
vendere al dettaglio, al minuto trgovati na drobno
vendere all'ingrosso trgovati na debelo
vendere a credito, per contanti, a rate prodajati na up, za gotovino, na obroke
4. slabš. prodati:
venderebbe l'anima al diavolo pren. dušo bi zapisal hudiču
vendere il proprio corpo, il proprio ingegno prostituirati se, prodajati se
vendere raccomandazioni priskrbeti, dajati (za denar) priporočila
vendere la patria izdati domovino
5. šport prodati, odstopiti (igralca v profesionalnem nogometu)
6. pren.
vendere per buono kaj lažno prikazovati
vendere ciance, frottole prazne klatiti
vendere fumo bahati se, širokoustiti se
vendere parole na veliko obljubljati
questa non me la vendi tega mi pa ne boš natvezel
B) ➞ vendersi v. rifl. (pres. mi vendo)
1. prodajati se; prostituirati se
2. izdajati se za - vendicare
A) v. tr. (pres. vendico) maščevati
B) ➞ vendicarsi v. rifl. (pres. mi vendico) maščevati se - véra (-e) f
1. religione, fede, confessione:
širiti, učiti, zavračati vero diffondere, insegnare, respingere la religione
nauki, resnice, skrivnosti vere insegnamenti, verità, misteri della fede
zatajiti vero prednikov rinnegare la religione degli avi
državna vera religione di stato
judovska, krščanska, muslimanska vera religione, confessione ebraica (giudea), cristiana, musulmana
rimskokatoliška vera religione cattolica, cattolico romana
kriva vera eresia
prejeti tolažila vere ricevere gli ultimi sacramenti, l'estrema unzione
vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità
2. religione, fede, culto:
svoboda vere libertà di religione
vera v posmrtno življenje fede nella vita ultraterrena
3. (s tradicijo prenašano mnenje o obstoju česa skrivnostnega) credenza:
vera, da črna mačka prinaša nesrečo la credenza per cui un gatto nero porti sfortuna
4. pren. fede, convinzione, convincimento, il credere:
vera v lepšo prihodnost il credere in un avvenire migliore
5. pren. fiducia:
izgubiti vero v zdravnike non aver più fiducia nei medici
6. pren. (skupek načel, naukov) credo
7. rel. (molitev) credo (apostolico)
8. (v medmetni rabi)
vere mi, na mojo vero, pri moji veri sulla fede, in verità
šalj. affè mia, affè di Dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj storiti v dobri veri fare qcs. nella convinzione che
učiti, oznanjati krivo vero sostenere il falso
to je mož vere è una persona degna di fiducia - vergognarsi v. rifl. (pres. mi vergogno)
1. sramovati se:
vergognarsi di qcs., di qcn. sramovati se česa, koga
vergognati! sram te bodi
2. ekst. biti sramežljiv, plah:
non vergognarsi di nulla e di nessuno biti predrzen, nesramen - verificare
A) v. tr. (pres. verifico)
1. preveriti, preverjati; preizkusiti, preizkušati; verificirati; kontrolirati
2. ugotoviti, potrditi pravilnost, skladnost s predpisi
B) ➞ verificarsi v. rifl. (pres. mi verifico)
1. izkazati se resničnega
2. ekst. dogoditi, dogajati se; pripetiti se - verniciare
A) v. tr. (pres. vernicio) lakirati; barvati, prebarvati
B) ➞ verniciarsi v. rifl. (pres. mi vernicio) šalj. ličiti se - vero
A) agg.
1. resničen, pravi
2. pravi, točen:
chiamare le cose col loro vero nome pren. stvari imenovati s pravim imenom, ne ovinkariti
3. resničen (ki ustreza objektivni stvarnosti, ki se je resnično zgodil):
com'è vero Dio, il sole resnično kakor Bog v nebesih
fosse vero! ko bi bilo res!
non mi par vero ne morem verjeti
non sarà mai vero che ne bo se zgodilo, ne bom dovolil, da
tant'è vero che saj (v podkrepitev trditve)
4. pravi, pristen:
vero oro pravo zlato
5. pren. pravi, iskren:
vera amicizia pravo prijateljstvo
un vero artista pravi umetnik
B) m
1. resnica:
a onor del vero v resnici, resnici na ljubo
salvo il vero če ni napak, če ni kaj narobe
a dire, per dire il vero če naj bom iskren
orologio che dice il vero točna ura
essere nel vero ne motiti se
non esserci nulla di vero biti povsem netočno, neresnično
2. umet. narava:
disegno dal vero risba, upodobitev po naravi - versare1
A) v. tr. (pres. vērso)
1. izliti, izlivati, naliti; puščati; iztresti:
versare da bere natočiti pijače
la botte versa sod pušča
versare la farina sul tagliere stresti moko na desko za rezanje
2. ekst. liti; točiti:
versare fiumi d'inchiostro pren. veliko pisati o
versare lacrime točiti solze
versare il proprio sangue per la patria umreti za domovino
3. ekst. zliti, zlivati, razliti:
versare il brodo per terra razliti juho po tleh
versare la colpa su qcn. pren. zvaliti, zvrniti krivdo na koga
4. ekst. izlivati se (reka):
la Sava versa le sue acque nel Danubio Sava se izliva v Donavo
5. pren. zaupati, odkriti:
versare pene in seno a qcn. zaupati komu svoje tegobe
6. vplačati, plačati:
versare una rata plačati obtok
versare una somma vplačati znesek
B) ➞ versarsi v. rifl. (pres. mi vērso)
1. razliti se; raztresti se
2. zlivati se (tudi pren.) - veselíti (-ím)
A) imperf.
1. far piacere, rallegrare:
uspehi otrok starše veselijo i successi dei figli rallegrano i genitori
dovolite mi, da se predstavim: J. K. Veseli me permetta che mi presenti: J. K. Piacere!
2. essere amante, appassionato di, occuparsi di:
veseli ga astrofizika è un appassionato di astrofisica
B) veselíti se (-ím se) imperf. refl.
1. essere allegro, rallegrarsi; knjiž. gioire; divertirsi:
otroci se veselijo na travniku i bambini si divertono nel prato
2. godersi; attendere con gioia:
veseliti se počitnic attendere con gioia, godersi le vacanze
pren. prezgodaj se veseliti vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso - vestire
A) v. tr. (pres. vēsto)
1. obleči, oblačiti
2. ekst. obleči, oblačiti (oskrbeti z oblačili):
una sartoria che veste una scelta clientela krojaški salon, ki oblači izbrano klientelo
3. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestire l'abito talare obleči talar, postati duhovnik
vestire la toga postati sodnik, odvetnik
4. lepo stati; pristajati, prilegati se (obleka):
il cappotto ti veste perfettamente plašč ti odlično pristaja
5. pren. prevleči
6. pren. pokriti, obleči, odeti:
la primavera ha vestito di verde la campagna pomlad je pokrajino odela v zeleno
7. pren. okrasiti
B) v. intr. preobleči, oblačiti se; nositi obleke:
vestire alla moda oblačiti se po modi
vestire di blu, di grigio oblačiti se v modro, v sivo
saper vestire okusno se oblačiti
sapere di che panni veste qcn. vedeti, kako se kdo oblači; pren. videti komu pod kožo
C) ➞ vestirsi v. rifl. (pres. mi vēsto)
1. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestirsi per un ballo obleči se za na ples
vestirsi dal miglior sarto della città oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu
2. obleči uradno oblačilo, uniformo:
vestirsi della divisa obleči uniformo, iti v vojsko
vestirsi della toga obleči sodniško, odvetniško togo, postati sodnik, odvetnik
3. pren. pokriti se, odeti se:
la campagna si veste di verde polje zeleni, se odeva v zeleno
Č) m
1. obleke; garderoba
2. oblačenje (način) - vetrificare
A) v. tr. (pres. vetrifico)
1. spremeniti, spreminjati v steklo
2. ostekliti, zastekliti
B) ➞ vetrificare, vetrificarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ vetrifico) ostekleneti; spremeniti, spreminjati se v steklo - vettovagliare
A) v. tr. (pres. vettovaglio) oskrbeti, oskrbovati z živežem
B) ➞ vettovagliarsi v. rifl. (pres. mi vettovaglio) oskrbeti, oskrbovati se z živežem - vezzeggiare
A) v. tr. (pres. vezzeggio) ljubkovati; razvaditi, scrkljati (otroka)
B) ➞ vezzeggiarsi v. rifl. (pres. mi vezzeggio) privoščiti si - via1 f
1. cesta, pot; ulica:
via comunale, provinciale, statale občinska, provincialna, državna cesta
via asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
via battuta prometna cesta
via cieca, senza uscita slepa ulica (tudi pren.);
via Dante Dantejeva ulica
via Trieste Tržaška cesta
via traversa prečna ulica
a mezza via na pol poti
incontrarsi per via srečati se na ulici, na cesti
mettersi la via fra le gambe, fra i piedi pren. prehoditi pot, ulico peš
2. ekst. pot, steza:
via d'acqua navt. luknja, špranja
via armentaria živinska steza
via coperta voj. strelski jarek, rov
via libera prost prehod
dare via libera pustiti prosto pot (tudi pren.)
3. (v nekaterih izrazih za označevanje prehoda, prenosa) po, prek:
via satellite prek satelita
prendere il rapido Milano-Roma, via Bologna peljati se z ekspresom Milano-Rim prek Bologne
viaggiare via mare, terra potovati po morju, po kopnem
4. astr.
via lattea rimska cesta
5. anat. pot:
via digerente, respiratoria prebavna, dihalna pot
via locale, orale, parenterale lokalno, oralno, parenteralno (jemanje zdravil)
6. pren. pot:
la via della coca kokainska pot
la via della seta hist. pot svile
fanali di via navigacijske luči
fare, tenere una via iti po neki poti
fare la via dell'America navt. pluti proti Ameriki
insegnare a qcn. la via pokazati komu pot
mettersi in via kreniti na pot
7. alpin. pot, vzpon:
alta via alpinistični vzpon
via ferrata zavarovana pot
ripetere una via ponoviti vzpon
8. ekst. pot, potovanje:
in via, per via po poti, spotoma
il malato è in via di guarigione bolnik se dobro zdravi
9. pren. kariera:
la via degli affari poslovna kariera
infiorare la via a qcn. pren. komu pomagati v karieri
10. pren. stran:
parente per via di madre sorodnik po materini strani
11. pren. sredstvo, možnost:
via aerea ptt letalska pošta
via e brevi trgov. hitre poti (telegraf, telefon)
via di scampo, d'uscita izhod
12. pren. (življenjska, moralna) pot:
essere sulla buona, sulla retta via biti na dobri, na pravi poti, iti po pravi poti
13. pren. pot, način (za dosego cilja):
in via confidenziale, privata zaupno, zasebno
via di mezzo srednja pot
per vie traverse pren. z zvijačo, na nepošten način
trovare la via del cuore najti pot do srca, ganiti
14. zaključek; dokaz
15.
per via di zaradi
per via che pog. ker:
devo studiare per via dell'esame moram se učiti zaradi izpita
non mi sono mosso da casa per via che stavo male nisem šel iz hiše, ker sem bil bolan
16. pot, postopek:
adire le vie legali pravo ubrati sodno pot, tožiti
agire per via diplomatica delovati po diplomatski poti
in via provvisoria začasno
vie di fatto fizični napad
passare a vie di fatto fizično napasti - vídeti (-im)
A) imperf., perf.
1. vedere;
spet videti rivedere
razločno videti vedere chiaramente
v sanjah videti vedere in sogno, sognare
ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
(kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile
2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
bil je videti utrujen sembrava stanco
utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese
3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste
4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
videti le denar pensare soltanto ai soldi
ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
vse videti črno essere pessimista
hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
rada se vidita quei due filano
zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta
B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista - vincere*
A) v. tr. (pres. vinco)
1. premagati
2. zmagati v; dobivati:
vincere un concorso zmagati v natečaju
vincere una gara zmagati na tekmovanju
vincere la guerra zmagati v vojni
vincere una scommessa dobiti stavo
3. dobiti; zadeti:
vincere al poker igre dobiti pri pokru
vincere il premio Nobel dobiti Nobelovo nagrado
vincere un terno al lotto zadeti terno
4. pren. premagati; ukrotiti; obrzdati:
vincere il morbo premagati bolezen
vincere la passione brzdati, krotiti strast
vincere se stesso premagovati, obvladati se
5. pren. prepričevati
6. pren. premagati; prekositi, prekašati:
vincere ogni difficoltà premagati vse težave
vincere qcn. in abilità koga prekašati v veščini
vincere di limpidezza il cristallo prekašati kristal po čistosti
B) v. intr. zmagati:
vincere sulla carta pren. biti favorit (v športnem žargonu)
C) ➞ vincersi v. rifl. (pres. mi vinco) premagati se; obvladati se
PREGOVORI: chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja - virilizzare
A) v. tr. (pres. virilizzo) pren. pomožatiti
B) ➞ virilizzarsi v. rifl. (pres. mi virilizzo) biol. maskulinizirati se - viséti (-ím) imperf.
1. pendere; penzolare; pren. pendere, incombere:
slika visi na steni il quadro pende dalla parete
visel je do pasu skozi okno pendeva dalla finestra dalla cintola
na nebu visijo težki deževni oblaki nel cielo incombono nubi gravide di pioggia
2. pren. trattenersi, starsene; stare appeso a, curvo su:
ves dan visi v gostilni se ne sta tutto il giorno all'osteria
ure in ure visi na računalniku se ne sta ore e ore appeso al computer
3. ekst. viseti na rifinire, limare:
viseti na vsaki besedi, na vsakem stavku rifinire ogni parola, ogni frase
4. pren. viseti med pendere tra:
bolnik visi med življenjem in smrtjo il malato pende tra la vita e la morte
5. pren. viseti nad incombere (di minaccia)
nad človeštvom visi atomska vojna sull'umanità incombe la minaccia di una guerra atomica
6. pren. viseti na essere legato a:
kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji il contadino è legato anima e corpo alla sua terra
7. pren. essere incerto:
vreme visi il tempo è incerto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šah. figura visi è in pericolo una figura
pren. oči vseh so visele na njem gli sguardi di tutti erano fissi su di lui
obleka kar visi na njem l'abito gli pende addosso
pren. viseti na lasu, na niti, na nitki esser appeso a un filo
pren. družina visi na očetovih ramah è il padre a mantenere (tutta) la famiglia
pren. viseti komu na vratu importunare, infastidire, scocciare qcn.
pren. viseti v zraku campare per aria; essere imminente; essere incerto
pren. trditve, ki visijo v zraku asserzioni campate per aria
pren. pomlad visi v zraku la primavera brilla nell'aria
pren. potovanje visi v zraku il viaggio è ancora incerto
pren. nad glavo mu visi Damoklejev meč incombe su di lui la spada di Damocle
vulg. vsi mi že dol visijo ne ho le tasche piene di tutti
vulg. njegova zahteva mi dol visi della sua richiesta me ne impipo, me ne frego - viziare
A) v. tr. (pres. vizio)
1. kvariti
2. pokvariti, omadeževati
3. ekst. razvaditi, razvajati (otroka)
4. ponarediti, ponarejati (dokumente)
5. poškodovati; motiti:
non vizia absol. ne moti
B) ➞ viziarsi v. rifl. (pres. mi vizio) pokvariti se, spriditi se