Franja

Zadetki iskanja

  • malto m slad:
    caffè malto sladna kava
    malto da birra pivski slad
  • mána (-e) f

    1. (sladek sok nekaterih rastlin) manna

    2. bibl. manna (tudi pren.):
    rel. nebeška mana (evharistija) la manna celeste
    pren. pričakovati, da mana pade z neba aspettare che piova la manna
  • mancare

    A) v. intr. (pres. manco)

    1. manjkati, primanjkovati:
    mancava poco che cadesse malo je manjkalo, pa bi padel, skoraj bi bil padel
    non manca nulla ničesar ne primanjkuje, vsega je
    gli manca un giovedì pren. manjka mu eno kolesce v glavi
    non ci mancherebbe altro! še tega bi se manjkalo! bogvaruj!

    2. (difettare) ne imeti, pogrešati:
    mancare di mezzi ne imeti sredstev, denarja
    non mancare di coraggio biti pogumen

    3. umreti:
    è mancata all'improvviso nenadoma je umrla

    4. biti odsoten, daleč:
    sono vent'anni che manca da casa že dvajset let je zdoma

    5. opustiti, opuščati:
    non mancare di salutarlo ne pozabi ga pozdraviti

    6. (venir meno) ne držati, ne spoštovati:
    mancare alla parola besedo snesti
    mancare di rispetto a qcn. koga užaliti

    7. zmotiti se, pogrešiti

    B) v. tr. zgrešiti:
    mancare il treno pog. zamuditi vlak
    PREGOVORI: a buona lavandaia non manca pietra preg. pridnemu mojstru ne odpove orodje
    a chi vuole non mancano i modi preg. če je volja, se najde tudi pot
  • mandare v. tr. (pres. mando)

    1. poslati, odposlati:
    mandare per il medico poslati po zdravnika, poklicati zdravnika
    mandare all'aria, a monte qcs. pognati kaj v zrak, pogubiti kaj
    mandare a male pokvariti, skvariti
    mandare a fondo potopiti
    mandare in rovina uničiti, razdejati
    mandare qcn. da Erode a Pilato pren. koga pošiljati od Poncija do Pilata
    mandare qcn. all'altro mondo koga spraviti na drugi svet, umoriti
    mandare in fumo pognati v zrak, izjaloviti
    mandare via qcn. spoditi koga
    mandare via un operaio odpustiti delavca
    mandare una lettera odposlati pismo
    mandare giù qcs. pogoltniti kaj; pren. požreti, prenesti

    2. poslati, nastaviti:
    lo mandarono come pretore in Sicilia poslali so ga za sodnika na Sicilijo
    mandare in prigione poslati v zapor
    mandare al diavolo, a quel paese, in malora pren. poslati k vragu

    3. pognati:
    mandare la macchina pognati avto
    mandare in onda poslati v eter, prenašati (prek radia, televizije)

    4.
    mandare un grido zakričati
    mandare lampi bliskati se
    mandare sangue krvaveti

    5. poslati, pošiljati (kot kazen, kot plačilo):
    che Dio ce la mandi buona Bog pomagaj!, naj bo srečno
    piove che Dio la manda lije kot iz škafa
    PREGOVORI: chi vuole vada, e chi non vuole mandi preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • mane f sing. knjižno jutro:
    da mane a sera od jutra do večera, ves dan, stalno
  • mangiare

    A) v. tr. (pres. mangio)

    1. jesti:
    mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
    mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
    mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
    mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
    mangiare di magro postno jesti
    mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
    mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
    mangia e dormi pren. lenuh
    mangiare alla carta jesti po naročilu
    far da mangiare skuhati
    PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje

    2. žreti, požirati (tudi pren.):
    mangiarsi il fegato žreti se od jeze
    mangiarsi la parola pren. snesti besedo
    mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati

    3. razjedati:
    la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo

    4. porabiti, potrošiti

    5. pognati, zapraviti
    PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
    o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
    il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
    l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo

    B) m jed; obrok
  • manicōmio m (pl. -mi) med. umobolnica, norišnica (tudi pren.):
    cose da manicomio pren. nore, neverjetne stvari
  • maniják (-a) m psiht. maniaco (tudi pejor.), fissato; bruto:
    ubogo dekle je umoril manijak la povera ragazza è stata assassinata da un bruto
  • manna f

    1. biblijsko mana:
    la manna celeste nebeška mana, evharistija

    2. oblizek

    3. pren. mana:
    aspettare che piova la manna pren. pričakovati, da mana pade z neba

    4. mana (sladki sok nekaterih rastlin)
  • mano f (pl. -ni)

    1. roka:
    mano destra desnica
    mano sinistra levica
    fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
    far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
    notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
    di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
    chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
    mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
    avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
    sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
    bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
    a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
    avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
    col cuore in mano pren. odkritosrčno
    avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
    mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
    mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
    avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
    giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
    per mano di qcs. s, z nečim
    avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
    a mano ročen, prenosen:
    bagagli a mano ročna prtljaga
    giocar di mano pren. varati, goljufati
    cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
    mettere le mani su qcs. polastiti se česa
    metter mano a qcs. zgrabiti kaj
    mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
    restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
    essere largo di mano pren. biti darežljiv
    essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
    buona mano pren. napitnica
    imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
    reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
    portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
    dare una mano a qcn. komu pomagati
    venire alle mani pren. pretepati se
    la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
    a mano armata z orožjem
    caricare la mano pren. pretiravati
    essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
    la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
    fatto a mano ročno izdelano
    avere la mano a qcs. biti vešč v čem
    metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
    dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
    fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
    giochi di mano rokohitrstvo
    stare con le mani in mano stati križemrok
    denari alla mano v gotovini
    uomo alla mano prijazen človek
    fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
    di lunga mano pren. že dolgo (časa)

    2. stran:
    a mano destra, dritta desno, na desni
    a mano sinistra, manca levo, na levi
    avere la mano biti na desni, imeti prednost
    cedere la mano dati prednost
    andare contro mano pren. iti proti toku

    3. pest, peščica

    4. pren. kvaliteta:
    di mezza mano povprečen
    di bassa mano pren. nizkega rodu

    5. pren. roka, moč, avtoriteta:
    la mano della giustizia roka pravice
    dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
    cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke

    6. pisava

    7. igre
    essere di mano začeti igro (s kartami)
    prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)

    8. pren. vrsta, zaporedje

    9. pren. sloj:
    dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati

    10.
    mani pl. pog. manikira:
    fare le mani manikirati se
    PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva
  • manōvra f

    1. delo, operacija

    2.
    manovre navt. vrvi, vrvje

    3. železn. premikanje, ranžiranje:
    locomotiva da manovra ranžirna lokomotiva

    4. voj. manever

    5. pren. spletka, zvijačnost:
    manovra di borsa borzna operacija, špekulacija
    manovra di corridoio kuloarska spletka
  • manuale2 m

    1. priročnik, učbenik:
    da manuale dognan, popoln

    2. glasba manual, ročna orgelska klaviatura
  • már2 adv. meglio; piuttosto:
    mar bi tam ostal, saj vidiš, da te tu ne marajo avresti fatto meglio a restare lì, tanto qui non ti vogliono
  • márati (-am) imperf.

    1. (navadno z nikalnico) volere, desiderare:
    ne marati jesti non voler mangiare
    ne maram, da si tako pozno zunaj non voglio che tu stia fuori così tardi
    (eliptično) ne marati v šolo non voler andare a scuola

    2. (z nedoločnikom izraža, da dejanje ne nastopi):
    mokra drva ne marajo goreti la legna umida non arde

    3. pren. (biti pripravljen sprejeti, kar je povedano) volere:
    od tebe ne maram sočutja non voglio la tua compassione

    4. pren. (čutiti naklonjenost do koga, česa) amare, piacere:
    nikoli ni maral družbe non ha mai amato la compagnia
    ne mara pretiranega govorjenja i discorsi insulsi non gli piacciono

    5. pren. (zanimati se, meniti se za) curarsi di, interessare:
    ne maram za njene lepe besede i suoi bei discorsi non mi interessano
    ne maraj, vsak začetek je težak non te la prendere, ogni inizio è difficile
  • marca1 f

    1. znamka; znamenje, znak:
    marca da bollo kolek

    2. ekst. podjetje, firma:
    marca di fabbrica zaščitni znak
    le migliori marche nazionali najboljše državne firme
    prodotto di marca dober proizvod, proizvod znane firme

    3. garderobna markica

    4. pren. značilnost, obarvanost:
    pronuncia di marca napoletana značilno neapeljska izgovorjava
  • marciapiēde m

    1. pločnik:
    battere il marciapiede pren. uganjati prostitucijo
    donna da marciapiede prostitutka

    2. železn. peron
  • maresciallo m

    1. voj. maršal:
    bastone da maresciallo maršalska palica

    2. voj. narednik vodnik
    maresciallo dei carabinieri karabinjerski stražmojster, marešalo

    3. hist. konjušnik
  • marito m

    1. mož, soprog:
    prendere marito, andare a marito omožiti se, poročiti se
    ragazza da marito, in età da marito deklica, godna za možitev
    cercare uno straccio di marito iskati moža, naj si bo kakršenkoli

    2. agr. podporno steblo (zlasti trti)

    3. nareč. (scaldino) grelec, gašperček
  • martēllo

    A) m

    1. kladivo:
    martello da falegname mizarsko kladivo
    martello da muratore zidarsko kladivo
    martello battifalce klepec
    lavorare a martello obdelovati s kladivom (kovino)
    lavorare di martello pren. natančno delati
    sonare a martello biti plat zvona

    2.
    martello della campana kembelj
    martello dell'uscio trkalo
    martello forestale gozdno kladivo
    martello pneumatico pnevmatično kladivo
    martello del pianoforte glasba kladivce

    3. anat. ušesno kladivce

    4. šport kladivo:
    lancio del martello metanje kladiva
    martello da ghiaccio alpin. ledno kladivo
    martello da roccia kladivo za skalo

    5. bot. (bosso) pušpan (Buxus sempervirens)

    B) agg.
    pesce martello zool. kladvenica, jarem (Sphyrna zygaena)
  • mása (-e) f

    1. (surovina za izdelke) massa:
    gnetljiva, kompaktna masa massa malleabile, omogenea
    kovinska, papirna, steklena masa massa di metallo, di carta, di vetro
    umetne, plastične, sintetične mase materiali sintetici

    2. (gmota) massa:
    temna masa mestnih hiš la massa scura delle case cittadine

    3. pejor. massa, moltitudine:
    demonstrirajoča masa la massa dei dimostranti

    4. publ. (množica) massa:
    psihologija mase la psicologia della massa
    dvigniti se nad maso elevarsi sopra la massa, sopra il livello della massa

    5. (količina, množina) massa; ekst. pren. volume:
    masa (obseg)
    naložb il volume degli investimenti

    6. fiz., kem. massa:
    atomska, molekulska masa massa atomica, molecolare
    mirovna masa massa di quiete, di riposo

    7. gastr. massa

    8. elektr. massa:
    priključek na maso contatto a massa
    zvezati z maso mettere a massa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biol. dedna masa (genotip) genotipo
    gozd. lesna, sečna masa massa legnosa, da abbattere
    jur. likvidacijska (stečajna)
    masa massa fallimentare
    zapuščinska masa massa ereditaria
    meteor. zračna masa massa d'aria