Franja

Zadetki iskanja

  • uvŕtati se (-am se) perf. refl. penetrare (forando):
    ličinke se uvrtajo v les le larve penetrano nel legno
  • užíten (-tna -o) adj.

    1. commestibile, mangiabile, mangereccio; edule:
    užitni deli rastlin le parti commestibili delle piante
    užitna goba fungo mangereccio, edule
    užiten ali strupen edule o tossico

    2. pren. mangiabile, godibile; passabile, piacevole:
    film se mi zdi užiten il film mi sembra passabile
    jur. užitna pravica diritto all'usufrutto
    zool., gastr. užitna klapavica mitilo, cozza, nareč. peocio (Mytilus edulis)
    zool. užitna srčanka cuore di mare (Cardium edule)
    bot. užitni mavrah morchella, spugnola (Morchella vulgaris)
  • užíti (užíjem) | užívati (-am) perf., imperf.

    1. mangiare, consumare; prendere:
    danes še nisem ničesar užil oggi non ho preso ancora niente

    2. godere, godersi, assaporare:
    uživati družinske radosti assaporare le gioie della famiglia

    3. provare, sentire; gustare, gustarsi:
    užiti strah, veselje provare paura, gioia
    uživati ob glasbi gustarsi un brano di musica

    4. (kot upravičenec prejemati; imeti) fruire, beneficiare; godere, avere:
    uživati rento, pokojnino fruire di una rendita, della pensione
    uživati olajšave godere di facilitazioni
    uživati enake pravice kot drugi avere gli stessi diritti degli altri
    uživati imuniteto godere dell'immunità

    5. (biti deležen česa ugodnega) godere, avere:
    uživati podporo, zaupanje godere dell', avere l'appoggio, la fiducia di

    6. godersela, passarsela:
    mi sedimo doma, sosedje pa uživajo noi ce ne stiamo seduti a casa, mentre i vicini se la spassano

    7. provar piacere, godere:
    uživati v, ob kajenju provar piacere a fumare, godere del fumo
    uživati lepoto godere la bellezza, della bellezza
    uživati mir, srečo godere la pace, la felicità
    uživati plačilo v nebesih essere premiati in cielo, in paradiso
    uživati prostost, svobodo essere in libertà, essere liberi
    pog. uživati mamilo drogarsi, impasticcarsi
    uživati v opravljanju sguazzare nei pettegolezzi
    uživati v kosilu fare onore al pranzo
  • vába (-e) f

    1. esca:
    vreči vabo gettare l'esca
    riba je prijela za vabo il pesce ha adescato

    2. pren. allettamento, attrattiva; richiamo:
    vaba za naivneže specchietto per le allodole
  • vábiti (-im) imperf. ➞ povabiti

    1. invitare; jur. convocare, citare:
    vabiti na svatbo invitare alle nozze
    vabiti na obravnavo convocare per l'udienza

    2. (ri)chiamare:
    lov. lovec vabi jelena s trobljenjem na rog il cacciatore richiama il cervo suonando il corno
    samci vabijo samice i maschi chiamano le femmine

    3. tentare, allettare:
    razkošne božične izložbe vabijo mimoidoče le vetrine riccamente ornate per Natale allettano i passanti, tentano i passanti

    4. rel. suonare:
    vabiti k maši suonare per la messa
  • valere*

    A) v. intr. (pres. valgo)

    1. veljati, biti vreden:
    far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede

    2. biti sposoben, vešč:
    farsi valere uveljaviti se

    3. veljati, šteti

    4. biti v veljavi; držati:
    sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo

    5. ekst. biti res; biti prav

    6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
    credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati

    7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
    che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
    tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma

    B) v. intr., v. tr.

    1. veljati, biti vreden:
    la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
    non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
    valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje

    2. biti enak:
    una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
    valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
    PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
    Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti

    3. biti enak, pomeniti:
    vale a dire to je, se pravi

    4. prinesti, prinašati:
    un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec

    C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
    il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti

    Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
    valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
    PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
    di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena
  • valigia f (pl. -gie, -ge)

    1. kovček:
    depositare la valigia alla stazione pustiti kovček na postaji
    disfare, fare la valigia pospraviti kovček; pripraviti kovček
    fare le valigie pren. pospraviti kovčke

    2. pošta:
    valigia diplomatica diplomatska pošta
    valigia delle Indie transkontinentalna pošta
  • valíti1 (-ím)

    A) imperf.

    1. rotolare, voltolare

    2. pren. scaricare; gettare:
    odgovornost valiti s sebe scaricare sugli altri la propria responsabilità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    valiti besede v ustih masticare le parole

    B) valíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. rotolarsi, rotolare, voltolarsi:
    skala se vali po pobočju v dolino il masso rotola a valle per il pendio

    2. camminare, procedere goffo, lento

    3. riversarsi:
    množica se vali iz dvorane la moltitudine si riversa fuori della sala

    4. erompere (in gran quantità);
    iz dimnika se vali gost dim un fumo denso erompe dal comignolo
  • valíti2 (-ím)

    A) imperf. covare:
    valiti jajca covare le uova

    B) valíti se (-ím se) imperf. refl. nascere (dei pulcini)
  • valle f

    1. geogr. dolina:
    valle fluviale, glaciale rečna, ledeniška dolina
    a valle navzdol, spodaj; pren. na koncu
    a valle di v spodnjem delu, v spodnjem toku
    per monti e valli pren. po hribih in dolinah, vsepovsod

    2.
    giglio delle valli bot. (mughetto) šmarnica (Convallaria majalis)

    3. pren. knjižno zemlja; tuzemsko življenje:
    valle di lacrime solzna dolina

    4. geogr. močvirje, barje:
    le valli di Comacchio barje Comacchio
  • valováti (-újem) imperf.

    1. ondeggiare; fluttuare; mareggiare:
    žito valuje v vetru il grano ondeggia al vento
    dolgi lasje ji valujejo čez hrbet i lunghi capelli le ondeggiano sul dorso

    2. pren. risplendere; balenare:
    v njegovih besedah je valovalo upanje nelle sue parole balenava la speranza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prsi ji valujejo od vznemirjenja il petto le ansima dall'eccitazione
  • vampa f

    1. plamen:
    vampa di bocca voj. plamen pri strelu

    2. žar, vročina; topel piš

    3. pren. vročina (od jeze, sramu); naval strasti, poželenja:
    far venire le vampe al viso pognati komu kri v glavo
  • vboklína (-e) f cavo, buca:
    vbokline na cesti le buche della strada
    vboklina na bradi fossetta nel mento
  • vdírati (-am) | vdréti (vdrèm) imperf., perf.

    1. penetrare, infiltrarsi:
    skozi razpoko je vdiral plin il gas penetrava attraverso una fessura

    2. invadere:
    vdreti v sosednjo državo invadere il paese vicino

    3. irrompere, fare irruzione; forzare, scassinare:
    tatovi vdirajo v avtomobile i ladri forzano le auto
    vdirati vrata forzare, scassinare la porta

    4. pren. (silovito se pojavljati) irrompere, penetrare:
    v organizem vdirajo bolezenske klice nell'organismo penetrano germi patogeni
    vdreti se od sramu voler sprofondare dalla vergogna
  • ve

    A) pron. vas, vam ( vi pred lo, la, li, le, ne)

    B) avv. tja, tam ( vi pred lo, la, li, le, ne)
  • vēcchio

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. star:
    essere più vecchio di Matusalemme, di Noè pren. biti star kot Metuzalem

    2. starejši:
    Palma il vecchio, Plinio il vecchio Palma, Plinij starejši

    3. star, uležan:
    luna vecchia stari mesec, zadnji krajec
    vino vecchio staro vino

    4. star, starinski, starega kova (iz prejšnjih časov):
    le vecchie mura staro obzidje
    il vecchio testamento stara zaveza
    vecchio stampo, vecchio stile pren. star:
    un signore vecchio stampo, stile gospod starega kova

    5. star (zastaran, ukoreninjen):
    una vecchia abitudine stara navada
    il vecchio Adamo izvirni greh, nagnjenost k zmoti (človeške narave)
    una vecchia conoscenza stari znanec (tudi iron.);
    la vecchia guardia stara garda

    6. pren. zastarel

    7. pren. star, obrabljen, oguljen, ponošen:
    abito vecchio stara, ponošena obleka
    roba vecchia starina

    8. pren. previden; vešč:
    vecchia volpe pren. star lisjak
    essere vecchio del mestiere biti vešč v čem

    B) m (f -ia)

    1. starec, starejša oseba:
    ospizio dei vecchi dom za starejše občane
    i miei vecchi pog. moji starši

    2.
    vecchi pl. predniki

    3. staro, zastarelo
  • vece f

    1. knjižno sprememba, pripetljaj

    2.
    veci pl. naloga, dolžnost, funkcija:
    fare le veci di qcn. opravljati funkcijo nekoga, nadomeščati koga

    3.
    in vece di namesto:
    in vece mia, tua, sua
    in mia, tua, sua vece namesto mene, tebe, njega (nje)
  • večér (-a) m

    1. sera:
    voščiti dober večer dare, augurare la buona sera
    od jutra do večera da mattina a sera, dalla mattina alla sera
    dolgi zimski večeri le lunghe sere invernali
    rel. božični, sveti večer la sera di Natale
    kresni večer sera di mezza estate
    Silvestrov, silvestrski večer sera di S. Silvestro

    2. (prireditev v tem delu dneva) serata:
    poslovilni večer serata d'addio
    dobrodelni večer serata di beneficenza
    gala večer, slovesni večer serata di gala

    3. pren. večer življenja vecchiaia
    PREGOVORI:
    ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera non vi è così gran giorno che non arrivi a sera
    ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
  • véčji (-a -e) adj.

    1. komp. od velik maggiore, più grande, (višji) più alto;
    izdatki so večji kot dohodki le uscite sono maggiori delle entrate
    on ni večji od mene lui non è più grande, più alto di me
    imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio

    2. (ki dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo) (il) maggiore, piuttosto grande, notevole:
    povzročiti večjo škodo causare notevoli danni
    spada med večje mislece dvajsetega stoletja è tra i maggiori pensatori del novecento
    obl. večja številka oversize
    večji del je narejen il più è fatto
  • vedênje (-a) n comportamento (tudi ekst.), condotta:
    pravila lepega vedenja le regole della buona condotta, della creanza
    vljudno vedenje comportamento cortese
    šol. ocena iz vedenja voto in condotta
    vedenje živali comportamento degli animali