Franja

Zadetki iskanja

  • pól adv.

    A)

    1. mezzo; metà; semi-:
    pol kilograma mesa mezzo chilo di carne
    pol ure hoda mezz'ora di cammino
    prišel je pred pol leta è venuto mezzo anno fa
    ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
    deliti si stroške na pol dividere le spese a metà
    vlak je (na) pol prazen il treno è mezzo vuoto, semivuoto
    na pol porušen semidistrutto

    2. in pol pren. (za izražanje velike stopnje pozitivnih lastnosti):
    dekle in pol un fiore di ragazza
    možak in pol un vero galantuomo
    pojesti hudiča in pol mangiare per quattro, a quattro palmenti
    študirati pol večnosti studiare un'eternità
    ne biti vredno pol beliča non valere un fico secco

    3.
    iti na pol spaccarsi in due
    spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
    poslušati samo na pol ušesa essere disattento
    voj. pol na desno, pol na levo front' a dest' dest'! front' a sinist' sinist'!
    dobro spanje je pol zdravja il sonno fa buon sangue

    B) pól f inv. mezzo:
    ura je pol sedmih sono le sei e mezzo
    pet minut do pol devetih le otto e venticinque
  • pôla (-e) f

    1. foglio:
    preganiti polo piegare il foglio
    vprašalna pola questionario
    obrt. krojna pola cartamodello
    tisk. avtorska pola foglio d'autore
    tisk. tiskarska pola foglio stampato

    2. obrt. (del ženskega krila) telo:
    krilo na štiri pole gonna a quattro teli

    3. min. strato; bot.
    klicna pola (zarodna plast) cotiledone; zool. foglietto embrionale
  • poláganje (-a) n posa; applicazione:
    polaganje temeljnega kamna posa della prima pietra
    polaganje ladje na bok (v doku) carenaggio
    med. polaganje mehurnikov vescicatura
  • polágati (-am) | položíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. adagiare, appoggiare, deporre, posare, mettere:
    položiti glavo posare il capo
    polagati otroka v zibko adagiare il bambino nella culla

    2. (dati, dajati na določeno mesto) posare, porre, fondare; stendere:
    polagati cevi, kable posare tubi, cavi
    polagati tlak pavimentare, selciare, lastricare
    polagati temeljni kamen porre la prima pietra
    polagati temelje gettare, porre le fondamenta

    3. (dati, dajati živini krmo) dar da mangiare (alle bestie)

    4. (leči jajce, jajčece) deporre (le uova)

    5. (plačati, plačevati; dati, dajati) pagare; depositare:
    položiti kavcijo pagare la cauzione

    6. pog. (povzročiti, da mora kdo leči) costringere a letto:
    pljučnica ga je položila za tri tedne la polmonite lo costrinse a letto per tre settimane

    7. pren. dare un tono di; velare:
    položiti grožnjo v glas dare un tono di minaccia alla voce, velare la voce di minaccia

    8. (odložiti, tudi pren. )
    položiti slušalko deporre la cornetta
    položiti orožje deporre le armi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    star. pren. položiti izpit dare l'esame, superare l'esame, passare l'esame
    pog. pren. polagati račun rendere conto, dare il rendiconto
    pren. polagati upe v koga, na koga porre le speranze in qcn.
    pren. veliko polagati na kaj tenere in gran conto qcs.
    pren. polagati kaj na srce komu raccomandare caldamente qcs. a qcn.
    igre polagati karte giocare a carte
    pren. položiti vse karte mettere le carte in tavola
    pren. položiti roko na koga mettere le mani addosso a qcn., picchiare qcn.
    pren. položiti roko nase suicidarsi
    pren. položiti roko na srce mettere la mano sul cuore, essere sincero
    pren. položiti žensko possedere una donna
    pren. položiti koga čez koleno bastonare qcn., sculacciare qcn.
    polagati (napeljati)
    inštalacije installare
    navt. polagati na ogrodje invasare (nave)
    polagati (komu) na usta imbeccare (qcn.)

    B) položíti se (-ím se) perf. refl. (uleči se) stendersi, coricarsi
  • polénovka (-e) f gastr. baccalà; s. it. stoccafisso:
    polenovka po vicentinsko baccalà alla vicentina
    polenovka na belo baccalà in bianco
  • polèt (-éta) m

    1. aer. volo:
    letalski poleti voli in aereo, voli aeronautici
    vesolski poleti voli spaziali
    polet na luno volo sulla luna

    2. pren. slancio; foga, voga; estro:
    pesniški polet estro poetico
  • policíst (-a) | -ka (-e) m, f poliziotto (-a); agente di Pubblica Sicurezza;
    policist na patruljiranju pattugliante
  • pólje (-a) n

    1. agr. campo:
    obdelovati polje lavorare il campo
    koruzna, žitna polja campi di granturco, di grano
    riževa polja risaie

    2. campagna, piana, pianura, agro:
    geogr. Kampanjsko polje Agro Campano

    3. ekst. campo (di gioco); riquadro, scomparto; šah. casella

    4. petr. campo, zona:
    diamantna, rudna polja campi diamantiferi, minerari
    naftno polje campo petrolifero

    5. (podlaga) campo:
    rdeči križ na belem polju croce rossa su campo bianco

    6. fiz., mat. campo:
    električno, gravitacijsko, magnetno polje campo elettrico, gravitazionale, magnetico

    7. voj. (izbočeni del notranje površine cevi) rigatura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. živeti kakor lilija na polju vivere come il giglio dei campi
    voj. bojno polje campo di battaglia
    geogr. kraško polje polje carsico
    voj. minsko polje campo minato
    očistiti minsko polje sanare, sminare il campo minato
    mont. odkopno polje campo di estrazione
    agr. poskusno polje campo sperimentale
    lingv. semantično polje campo semantico
    fot. slikovno polje campo ottico, d'immagine
    med. vidno polje campo visivo
    teh. tolerančno polje tolleranza, scarto, margine
    fiz. vektorsko polje campo vettoriale
    psih. vzgojno polje campo educativo
  • póljščina1 (-e) f agr. prodotto agricolo; derrata; coltura:
    ocena škode na poljščinah stima dei danni subiti dalle colture
  • poljúb (-a) m bacio:
    dati, vrniti poljub dare un bacio, restituire il bacio
    zasuti s poljubi coprire di baci
    nežen poljub un bacio tenero
    judežev poljub il bacio di Giuda
    očetovski poljub bacio paterno
    spravni poljub bacio della pace
    poljub na roko baciamano
    hist. biti obsojen na poljub železne device essere condannato al bacio della Vergine di Norimberga
  • pollo m

    1. piščanec (zlasti kulin.):
    pollo alla diavola, arrosto, lesso piščanec na žaru, pečen, kuhan piščanec
    brodo di pollo kokošja juha
    essere a pollo pesto pren. biti bolan
    pollo d'india puran
    andare a letto coi polli pren. leči s kurami
    conoscere i propri polli pren. dobro vedeti, s kom imaš opraviti
    fa ridere i polli pren. temu bi se še krave smejale

    2. pren. neizkušen človek, naivnež:
    fare il pollo delati se naivnega
    pelare, spennare il pollo oskubsti koga (pri igri, stavi ipd.)
  • polmone m

    1. anat. pljuča:
    allargarsi i polmoni pren. priti do sape
    gridare a pieni polmoni vpiti na ves glas, na vsa pljuča
    rimetterci i polmoni zastonj se truditi

    2. med.
    polmone d'acciaio železna pljuča

    3. pren. pljuča:
    i boschi sono i polmoni del paese gozdovi so pljuča dežele

    4. pren. spodbujevalec
  • pólno adv.

    1. pienamente, integralmente; in pieno

    2. (veliko, mnogo; s pridevniško funkcijo v italijanščini) molto, tanto;
    na cestah je polno ljudi per le strade c'è molta gente
    pren. povsod ga je polno lo puoi trovare dappertutto, è come il prezzemolo
    pog. ima jih polno za ušesi è un furbo di tre cotte
    lov. zadeti žival v polno colpire l'animale in pieno
  • polòm (-ôma) m

    1. crollo, sfacelo, rovina, tracollo, rovescio; flop angl.; fiasco; bancarotta, crac, fallimento; šalj. trombata; capitombolo:
    rešiti podjetje pred polomom salvare l'impresa dalla bancarotta
    polom vzhodne fronte il crollo del fronte orientale
    polom na volitvah il flop delle elezioni, la frana elettorale
    gospodarski, finančni polom tracollo economico, finanziario

    2. pren. (trušč) fracasso, strepito

    3. abbattimento; schianto:
    polom dreves lo schianto degli alberi
  • polovíca (-e) f metà, mezzo:
    plačati polovico stroškov pagare metà delle spese
    biti na polovici poti essere a metà strada
    v drugi polovici meseca nella seconda metà del mese
    šalj. boljša polovica la dolce metà
    dobra polovica una buona metà
    šport. polovica igrišča metà campo
    šport. napadalna, obrambna polovica settore di difesa, d'attacco
    polovica strojene kože schiappa
    gastr. svinjska, goveja, telečja polovica mezzena di maiale, di manzo, di vitello
  • položáj (-a) m

    1. posizione, situazione:
    navpičen, poševen položaj posizione eretta, inclinata

    2. sito, situazione; ubicazione, posizione:
    položaj stavbe sito, ubicazione dell'edificio
    položaj besede v stavku posizione, collocazione della parola nella frase

    3. (mesto pri obrambi, napadu, mesto za uresničitev kakega namena) posizione:
    obstreljevati sovražnikove položaje bombardare le posizioni nemiche

    4. (mesto v skupnosti) funzione, grado; posto (direttivo), posizione, carica:
    imeti odgovoren, visok položaj avere una funzione di responsabilità, essere un alto funzionario; avere, occupare, (ri)coprire, rivestire, detenere una posizione di responsabilità, una carica di responsabilità, un'alta posizione, un'alta carica
    pog. ljudje na položajih i pezzi grossi, i pezzi da novanta, gli alti papaveri

    5. condizione, status:
    položaj žensk la condizione femminile, della donna
    monopolni položaj condizione di monopolio

    6. ekst. situazione:
    biti kos položaju essere all'altezza della situazione

    7. lov. appostamento; voj. appostamento, posizione

    8. astr. posizione:
    položaj nebesnega telesa la posizione di un astro
    navt. določiti položaj fare il punto
    neudoben položaj giacitura scomoda; posizione scomoda
    pren. ključni položaj posizione chiave
    zaiti v težaven položaj ridursi a mal partito; mettersi, cacciarsi in una situazione difficile
    položaj ploda (v maternici) posizione fetale, posizione del feto
    voj. biti v položaju mirno stare sull'attenti
  • polvere f

    1. prah:
    una nuvola di polvere oblak prahu
    gettare la polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
    mangiare la polvere požirati prah; pren. biti premagan
    mordere la polvere pren. ležati v prahu
    scuotersi la polvere di dosso otresti si prah z obleke; pren. otresti se skrbi, sitnosti

    2. prah (iz neke snovi):
    polvere di carbone premogovni prah
    polvere di Cipro puder
    in polvere v prahu
    ridurre in polvere zmleti; pren. popolnoma uničiti

    3.
    polvere, polvere da sparo smodnik:
    avere molta polvere da sparare pren. imeti veliko streliva na zalogi
    dar fuoco alle polveri pren. začeti sovražnosti (tudi pren.);
    sentire odor di polvere vohati smodnik (tudi pren.)

    4. ekst. prah:
    siamo fatti di polvere e in polvere ritorneremo prah smo in v prah se povrnemo
  • polveriēra f voj. smodnišnica; pren. smodnišnica, sod smodnika:
    stare seduti su una polveriera pren. sedeti na sodu smodnika
  • pomágati (-am)

    A) imperf., perf.

    1. aiutare, assistere, sostenere; dare una mano a, coadiuvare:
    pomagati sosedu aiutare il vicino
    pomagati na polju, v kuhinji aiutare nel lavoro dei campi, in cucina

    2. (prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja) sostenere, appoggiare, soccorrere, rimediare; giovare:
    pomagati komu v nesreči sostenere uno nella disgrazia
    pomagati pri utrpljeni škodi rimediare ai danni sofferti
    tvoji nasveti niso dosti pomagali i tuoi consigli non sono giovati a molto

    3. jur. ekst. favoreggiare, fiancheggiare, spalleggiare; pren. pejor. tener bordone a qcn.

    4. ekst. (biti bolje) valere; servire, giovare:
    kaj pomaga ugovarjati? che vale protestare?
    pri njem ne pomagata ne palica ne jok con lui non servono né le buone né le cattive
    pren. kopeli so mu pomagale na noge i bagni gli hanno giovato molto
    tu ne pomaga več nobena maža non c'è proprio niente da fare
    kaj pomaga vse bogastvo, če ni zdravja a che serve tutto l'oro del mondo se non c'è la salute?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pomagati otroku na svet assistere (la madre) al parto; aiutare a venire alla luce, al mondo
    evf. pomagati komu v jamo essere colpevoli della morte di qcn.
    pren. italijanščino je govoril, da bog pomagaj masticava male l'italiano

    B) pomágati si (-am si) perf., imperf. refl.

    1. aiutarsi:
    pri plezanju si je pomagal z rokami in nogami si arrampicava aiutandosi con le mani e coi piedi

    2. valersi di, servirsi di, giovarsi di:
    pomagati si s primerom, z nasvetom giovarsi di un esempio, valersi di un consiglio
    pomagati si z zvijačo ricorrere all'astuzia, all'inganno
    pomagati si s slovarjem (pogledati v) ricorrere al dizionario
    PREGOVORI:
    pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal chi s'aiuta il ciel l'aiuta
  • pometáti (-méčem) perf. ➞ metati gettare via, fuori; buttar giù, rovesciare:
    razgrajače so pometali iz lokala gli attaccabrighe furono buttati fuori dal locale
    pometati iz organizacije espellere dall'organizzazione
    žarg. pometati na izpitih bocciare