pól adv.
A)
1. mezzo; metà; semi-:
pol kilograma mesa mezzo chilo di carne
pol ure hoda mezz'ora di cammino
prišel je pred pol leta è venuto mezzo anno fa
ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
deliti si stroške na pol dividere le spese a metà
vlak je (na) pol prazen il treno è mezzo vuoto, semivuoto
na pol porušen semidistrutto
2. in pol pren. (za izražanje velike stopnje pozitivnih lastnosti):
dekle in pol un fiore di ragazza
možak in pol un vero galantuomo
pojesti hudiča in pol mangiare per quattro, a quattro palmenti
študirati pol večnosti studiare un'eternità
ne biti vredno pol beliča non valere un fico secco
3.
iti na pol spaccarsi in due
spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
poslušati samo na pol ušesa essere disattento
voj. pol na desno, pol na levo front' a dest' dest'! front' a sinist' sinist'!
dobro spanje je pol zdravja il sonno fa buon sangue
B) pól f inv. mezzo:
ura je pol sedmih sono le sei e mezzo
pet minut do pol devetih le otto e venticinque
Zadetki iskanja
- pôla (-e) f
1. foglio:
preganiti polo piegare il foglio
vprašalna pola questionario
obrt. krojna pola cartamodello
tisk. avtorska pola foglio d'autore
tisk. tiskarska pola foglio stampato
2. obrt. (del ženskega krila) telo:
krilo na štiri pole gonna a quattro teli
3. min. strato; bot.
klicna pola (zarodna plast) cotiledone; zool. foglietto embrionale - poláganje (-a) n posa; applicazione:
polaganje temeljnega kamna posa della prima pietra
polaganje ladje na bok (v doku) carenaggio
med. polaganje mehurnikov vescicatura - polágati (-am) | položíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. adagiare, appoggiare, deporre, posare, mettere:
položiti glavo posare il capo
polagati otroka v zibko adagiare il bambino nella culla
2. (dati, dajati na določeno mesto) posare, porre, fondare; stendere:
polagati cevi, kable posare tubi, cavi
polagati tlak pavimentare, selciare, lastricare
polagati temeljni kamen porre la prima pietra
polagati temelje gettare, porre le fondamenta
3. (dati, dajati živini krmo) dar da mangiare (alle bestie)
4. (leči jajce, jajčece) deporre (le uova)
5. (plačati, plačevati; dati, dajati) pagare; depositare:
položiti kavcijo pagare la cauzione
6. pog. (povzročiti, da mora kdo leči) costringere a letto:
pljučnica ga je položila za tri tedne la polmonite lo costrinse a letto per tre settimane
7. pren. dare un tono di; velare:
položiti grožnjo v glas dare un tono di minaccia alla voce, velare la voce di minaccia
8. (odložiti, tudi pren. )
položiti slušalko deporre la cornetta
položiti orožje deporre le armi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. pren. položiti izpit dare l'esame, superare l'esame, passare l'esame
pog. pren. polagati račun rendere conto, dare il rendiconto
pren. polagati upe v koga, na koga porre le speranze in qcn.
pren. veliko polagati na kaj tenere in gran conto qcs.
pren. polagati kaj na srce komu raccomandare caldamente qcs. a qcn.
igre polagati karte giocare a carte
pren. položiti vse karte mettere le carte in tavola
pren. položiti roko na koga mettere le mani addosso a qcn., picchiare qcn.
pren. položiti roko nase suicidarsi
pren. položiti roko na srce mettere la mano sul cuore, essere sincero
pren. položiti žensko possedere una donna
pren. položiti koga čez koleno bastonare qcn., sculacciare qcn.
polagati (napeljati)
inštalacije installare
navt. polagati na ogrodje invasare (nave)
polagati (komu) na usta imbeccare (qcn.)
B) položíti se (-ím se) perf. refl. (uleči se) stendersi, coricarsi - polénovka (-e) f gastr. baccalà; s. it. stoccafisso:
polenovka po vicentinsko baccalà alla vicentina
polenovka na belo baccalà in bianco - polèt (-éta) m
1. aer. volo:
letalski poleti voli in aereo, voli aeronautici
vesolski poleti voli spaziali
polet na luno volo sulla luna
2. pren. slancio; foga, voga; estro:
pesniški polet estro poetico - policíst (-a) | -ka (-e) m, f poliziotto (-a); agente di Pubblica Sicurezza;
policist na patruljiranju pattugliante - pólje (-a) n
1. agr. campo:
obdelovati polje lavorare il campo
koruzna, žitna polja campi di granturco, di grano
riževa polja risaie
2. campagna, piana, pianura, agro:
geogr. Kampanjsko polje Agro Campano
3. ekst. campo (di gioco); riquadro, scomparto; šah. casella
4. petr. campo, zona:
diamantna, rudna polja campi diamantiferi, minerari
naftno polje campo petrolifero
5. (podlaga) campo:
rdeči križ na belem polju croce rossa su campo bianco
6. fiz., mat. campo:
električno, gravitacijsko, magnetno polje campo elettrico, gravitazionale, magnetico
7. voj. (izbočeni del notranje površine cevi) rigatura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. živeti kakor lilija na polju vivere come il giglio dei campi
voj. bojno polje campo di battaglia
geogr. kraško polje polje carsico
voj. minsko polje campo minato
očistiti minsko polje sanare, sminare il campo minato
mont. odkopno polje campo di estrazione
agr. poskusno polje campo sperimentale
lingv. semantično polje campo semantico
fot. slikovno polje campo ottico, d'immagine
med. vidno polje campo visivo
teh. tolerančno polje tolleranza, scarto, margine
fiz. vektorsko polje campo vettoriale
psih. vzgojno polje campo educativo - póljščina1 (-e) f agr. prodotto agricolo; derrata; coltura:
ocena škode na poljščinah stima dei danni subiti dalle colture - poljúb (-a) m bacio:
dati, vrniti poljub dare un bacio, restituire il bacio
zasuti s poljubi coprire di baci
nežen poljub un bacio tenero
judežev poljub il bacio di Giuda
očetovski poljub bacio paterno
spravni poljub bacio della pace
poljub na roko baciamano
hist. biti obsojen na poljub železne device essere condannato al bacio della Vergine di Norimberga - pollo m
1. piščanec (zlasti kulin.):
pollo alla diavola, arrosto, lesso piščanec na žaru, pečen, kuhan piščanec
brodo di pollo kokošja juha
essere a pollo pesto pren. biti bolan
pollo d'india puran
andare a letto coi polli pren. leči s kurami
conoscere i propri polli pren. dobro vedeti, s kom imaš opraviti
fa ridere i polli pren. temu bi se še krave smejale
2. pren. neizkušen človek, naivnež:
fare il pollo delati se naivnega
pelare, spennare il pollo oskubsti koga (pri igri, stavi ipd.) - polmone m
1. anat. pljuča:
allargarsi i polmoni pren. priti do sape
gridare a pieni polmoni vpiti na ves glas, na vsa pljuča
rimetterci i polmoni zastonj se truditi
2. med.
polmone d'acciaio železna pljuča
3. pren. pljuča:
i boschi sono i polmoni del paese gozdovi so pljuča dežele
4. pren. spodbujevalec - pólno adv.
1. pienamente, integralmente; in pieno
2. (veliko, mnogo; s pridevniško funkcijo v italijanščini) molto, tanto;
na cestah je polno ljudi per le strade c'è molta gente
pren. povsod ga je polno lo puoi trovare dappertutto, è come il prezzemolo
pog. ima jih polno za ušesi è un furbo di tre cotte
lov. zadeti žival v polno colpire l'animale in pieno - polòm (-ôma) m
1. crollo, sfacelo, rovina, tracollo, rovescio; flop angl.; fiasco; bancarotta, crac, fallimento; šalj. trombata; capitombolo:
rešiti podjetje pred polomom salvare l'impresa dalla bancarotta
polom vzhodne fronte il crollo del fronte orientale
polom na volitvah il flop delle elezioni, la frana elettorale
gospodarski, finančni polom tracollo economico, finanziario
2. pren. (trušč) fracasso, strepito
3. abbattimento; schianto:
polom dreves lo schianto degli alberi - polovíca (-e) f metà, mezzo:
plačati polovico stroškov pagare metà delle spese
biti na polovici poti essere a metà strada
v drugi polovici meseca nella seconda metà del mese
šalj. boljša polovica la dolce metà
dobra polovica una buona metà
šport. polovica igrišča metà campo
šport. napadalna, obrambna polovica settore di difesa, d'attacco
polovica strojene kože schiappa
gastr. svinjska, goveja, telečja polovica mezzena di maiale, di manzo, di vitello - položáj (-a) m
1. posizione, situazione:
navpičen, poševen položaj posizione eretta, inclinata
2. sito, situazione; ubicazione, posizione:
položaj stavbe sito, ubicazione dell'edificio
položaj besede v stavku posizione, collocazione della parola nella frase
3. (mesto pri obrambi, napadu, mesto za uresničitev kakega namena) posizione:
obstreljevati sovražnikove položaje bombardare le posizioni nemiche
4. (mesto v skupnosti) funzione, grado; posto (direttivo), posizione, carica:
imeti odgovoren, visok položaj avere una funzione di responsabilità, essere un alto funzionario; avere, occupare, (ri)coprire, rivestire, detenere una posizione di responsabilità, una carica di responsabilità, un'alta posizione, un'alta carica
pog. ljudje na položajih i pezzi grossi, i pezzi da novanta, gli alti papaveri
5. condizione, status:
položaj žensk la condizione femminile, della donna
monopolni položaj condizione di monopolio
6. ekst. situazione:
biti kos položaju essere all'altezza della situazione
7. lov. appostamento; voj. appostamento, posizione
8. astr. posizione:
položaj nebesnega telesa la posizione di un astro
navt. določiti položaj fare il punto
neudoben položaj giacitura scomoda; posizione scomoda
pren. ključni položaj posizione chiave
zaiti v težaven položaj ridursi a mal partito; mettersi, cacciarsi in una situazione difficile
položaj ploda (v maternici) posizione fetale, posizione del feto
voj. biti v položaju mirno stare sull'attenti - polvere f
1. prah:
una nuvola di polvere oblak prahu
gettare la polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
mangiare la polvere požirati prah; pren. biti premagan
mordere la polvere pren. ležati v prahu
scuotersi la polvere di dosso otresti si prah z obleke; pren. otresti se skrbi, sitnosti
2. prah (iz neke snovi):
polvere di carbone premogovni prah
polvere di Cipro puder
in polvere v prahu
ridurre in polvere zmleti; pren. popolnoma uničiti
3.
polvere, polvere da sparo smodnik:
avere molta polvere da sparare pren. imeti veliko streliva na zalogi
dar fuoco alle polveri pren. začeti sovražnosti (tudi pren.);
sentire odor di polvere vohati smodnik (tudi pren.)
4. ekst. prah:
siamo fatti di polvere e in polvere ritorneremo prah smo in v prah se povrnemo - polveriēra f voj. smodnišnica; pren. smodnišnica, sod smodnika:
stare seduti su una polveriera pren. sedeti na sodu smodnika - pomágati (-am)
A) imperf., perf.
1. aiutare, assistere, sostenere; dare una mano a, coadiuvare:
pomagati sosedu aiutare il vicino
pomagati na polju, v kuhinji aiutare nel lavoro dei campi, in cucina
2. (prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja) sostenere, appoggiare, soccorrere, rimediare; giovare:
pomagati komu v nesreči sostenere uno nella disgrazia
pomagati pri utrpljeni škodi rimediare ai danni sofferti
tvoji nasveti niso dosti pomagali i tuoi consigli non sono giovati a molto
3. jur. ekst. favoreggiare, fiancheggiare, spalleggiare; pren. pejor. tener bordone a qcn.
4. ekst. (biti bolje) valere; servire, giovare:
kaj pomaga ugovarjati? che vale protestare?
pri njem ne pomagata ne palica ne jok con lui non servono né le buone né le cattive
pren. kopeli so mu pomagale na noge i bagni gli hanno giovato molto
tu ne pomaga več nobena maža non c'è proprio niente da fare
kaj pomaga vse bogastvo, če ni zdravja a che serve tutto l'oro del mondo se non c'è la salute?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pomagati otroku na svet assistere (la madre) al parto; aiutare a venire alla luce, al mondo
evf. pomagati komu v jamo essere colpevoli della morte di qcn.
pren. italijanščino je govoril, da bog pomagaj masticava male l'italiano
B) pomágati si (-am si) perf., imperf. refl.
1. aiutarsi:
pri plezanju si je pomagal z rokami in nogami si arrampicava aiutandosi con le mani e coi piedi
2. valersi di, servirsi di, giovarsi di:
pomagati si s primerom, z nasvetom giovarsi di un esempio, valersi di un consiglio
pomagati si z zvijačo ricorrere all'astuzia, all'inganno
pomagati si s slovarjem (pogledati v) ricorrere al dizionario
PREGOVORI:
pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal chi s'aiuta il ciel l'aiuta - pometáti (-méčem) perf. ➞ metati gettare via, fuori; buttar giù, rovesciare:
razgrajače so pometali iz lokala gli attaccabrighe furono buttati fuori dal locale
pometati iz organizacije espellere dall'organizzazione
žarg. pometati na izpitih bocciare