Franja

Zadetki iskanja

  • sékcija (-e) f

    1. sezione; dipartimento:
    leksikološka in dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik la sezione lessicografica e dialettologica dell'Istituto di Lingua Slovena

    2. (del, odsek) sezione, settore

    3. med. sezione, sezionamento

    4. muz. gruppo:
    sekcija godal, pihal il gruppo degli archi, dei fiati
  • sekíra (-e) f scure, accetta; ascia; (rabljeva) mannaia:
    list, toporišče sekire il taglio, il manico della scure
    sekira se je skrhala la scure si è spuntata
    nabrusiti sekiro affilare la scure
    dvoročna sekira mannaia
    mesarska sekira scure da macellaio
    tesarska sekira ascia da carpentiere
    pren. sekira mu je padla v med ha avuto un colpo di fortuna
    pren. izkopati, zakopati bojno sekiro disseppellire, seppellire la scure di guerra
  • seme m

    1. agr. seme:
    seme ibrido hibridno seme
    semi duri, oleosi trda, oljnata, oljna semena
    olio di semi semensko olje
    si è perduto il seme pren. takih ni več
    porre un terreno a seme obdelati zemljišče za sejanje

    2. ekst. pog. koščica

    3. biol. seme, sperma

    4.
    semi pl. kulin. proso (vrsta testenin)

    5. knjižno rod

    6. pren. seme, klica, začetek:
    il seme della discordia seme razdora

    7. igre barva (pri kartah)
  • sēmplice1

    A) agg.

    1. enojen:
    filo semplice enojna nit
    partita semplice enojno knjigovodstvo

    2. prost, nesestavljen; navaden:
    caffè semplice navadna kava; žarg. kava brez

    3. navaden, enostaven, lahek

    4. preprost:
    gusti semplici preprosti okusi

    5. iskren, pristen; naiven; ekst. trapast:
    ragazzo semplice e buono iskren in dober fant
    che anima semplice! bedak pa tak!

    6. (pred samostalnikom) samo, le:
    basta una semplice firma dovolj je le podpis
    questa è ignoranza pura e semplice to je čista nevednost

    7. (za samostalnikom) nižji:
    soldato semplice navadni vojak

    8. jezik kratek

    B) m, f preprostež; naivnež, naivna ženska
  • sēmpre avv.

    1. zmeraj, vedno:
    da sempre od pomneža
    di sempre večen
    per sempre za vedno, večno

    2. stalno

    3. vsakokrat

    4. še:
    stai sempre coi suoceri? še živiš s tastom in taščo?

    5. vendar; če

    6. vendar, še vedno (z dopustno vrednostjo):
    è anzianotto, ma sempre agile je starejši, a še vedno gibčen
  • sèn (snà) m (pl. sni)

    1. sonno; sogno:
    globok, nemiren sen sonno profondo, inquieto
    pren. pogrezniti se, potoniti v sen addormentarsi
    verjeti v sne credere nei sogni

    2. pren. sogno:
    sen se ni uresničil il sogno non si è realizzato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. spati večni sen dormire il sonno eterno, il sonno dei giusti
  • sénca (-e) f

    1. ombra:
    temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
    sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
    igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
    stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
    gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

    2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
    razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

    3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
    videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

    4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
    radarska senca l'ombra del radar

    5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
    senca dvoma un'ombra di dubbio
    ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

    6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
    reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
    pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
    pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
    pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
    živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
    imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
    pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
    pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
    biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
    evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
    polit. vlada v senci governo ombra
    držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

    7. num. ombratura, ombreggiatura

    8. med. ombra:
    pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni
  • senílen (-lna -o) adj.

    1. senile:
    med. senilna demenca demenza senile

    2. senile; di, da vecchio; ekst. svaporato; svanito:
    senilni starec vecchio bacucco
    prav vse pozabi, je kar senilna si dimentica ogni cosa, è ormai svanita
  • sensibile

    A) agg.

    1. občuten, zaznaven (s čutili):
    mondo sensibile zaznavni svet

    2. ekst. opazen; precejšen:
    nel malato è visibile un sensibile miglioramento pri bolniku je opazno precejšnje izboljšanje

    3. občutljiv; senzibilen (tudi pren.):
    essere sensibile al fascino femminile biti občutljiv za ženske čare

    4. foto občutljiv

    B) m čutni svet
  • sēnso m

    1. čut:
    i cinque sensi pet čutov
    organi dei sensi čutila
    errore dei sensi čutna prevara
    sesto senso šesti čut

    2.
    sensi pl. zavest:
    perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
    recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti

    3.
    sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
    piaceri dei sensi čutne naslade

    4. občutek:
    senso di colpa občutek krivde
    provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
    fare senso biti zoprn

    5.
    sensi pl. izraz (v pismih)
    con i sensi della mia stima s spoštovanjem

    6. čut:
    buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
    senso critico kritični čut, nepristranost
    senso estetico estetski čut
    senso morale moralni čut
    senso pratico praktičnost
    avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za

    7. smisel, pomen:
    senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
    senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
    doppio senso dvoumnost
    il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno

    8. način:
    in un certo senso na neki način, v nekem smislu
    rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno

    9. smer:
    nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
    senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer

    10. admin.
    a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
    ai sensi dell'articolo na podlagi člena
  • sentire

    A) v. tr. (pres. sēnto)

    1. slišati; poslušati:
    sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
    non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
    sentire una conferenza poslušati predavanje
    sentire la messa biti pri maši
    sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
    sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
    non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
    ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
    stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!

    2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
    sentire un odore zavonjati

    3. začutiti; pokusiti:
    senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!

    4. začutiti; potipati:
    senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!

    5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
    sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
    sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
    sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
    sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
    sentirsi la tremarella addosso bati se

    6. začutiti, opaziti; slutiti:
    sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo

    7.
    sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)

    B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
    la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
    lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
    la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari

    C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
    sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
    sentirsi in gamba čutiti se zdravega
    sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
    sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
    sentirsi in colpa čutiti se krivega
    sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
    sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
    sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
    sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
    non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval

    Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost
  • sēnza

    A) prep.

    1. brez:
    orfano senza padre e senza madre sirota brez očeta in matere
    essere senza scrupoli biti brezobziren
    rimanere senza parole obnemeti

    2. (v eliptičnih izrazih brez fare)
    svelto, senza tante chiacchiere hitro, pa brez besed!
    senz'altro vsekakor, brez nadaljnjega
    senza dubbio nedvomno
    senza indugio takoj
    senza modo čezmerno
    senza numero brezštevilni, nešteti
    senza riposo, senza sosta, senza tregua stalno, nepretrgoma

    3. elektr.
    senza fili brezžičen

    B) cong. ne da bi:
    non bisogna parlare senza riflettere ne govori, ne da bi prej pomislil
    senza dire che povrh pa:
    sapeva dei rischi, senza dire che l'avevo avvertito vedel je, da je stvar tvegana, povrh pa sem ga opozoril
  • sēnza che cong. ne da bi:
    è uscito senza che io lo sapessi šel je ven, ne da bi jaz to vedel
  • sepolto

    A) agg.

    1.
    morto e sepolto pren. pog. od vseh pozabljen

    2. pren. zakopan, zatopljen:
    essere sepolto nello studio biti zatopljen v učenje

    3. pren. skrit

    B) m (f -ta) zakopana oseba:
    le sepolte vive pren. klavzurne redovnice
  • seppellito agg.
    morto e seppellito pren. pog. od vseh pozabljen
  • sereno

    A) agg.

    1. jasen, veder:
    a ciel sereno na prostem
    fulmine a ciel sereno pren. strela z jasnega

    2. pren. miren; nepristranski, objektiven:
    giudizio sereno nepristranska sodba

    B) m

    1. vedro nebo, vreme:
    è tornato il sereno spet se je zvedrilo (tudi pren.)

    2. prosto:
    al sereno na prostem, pod milim nebom

    3. knjižno vedrina; pren. bleščeč pogled
  • sērva f

    1. dekla, služkinja:
    dormire con la serva pog. ne vedeti, kar je splošno znano
    è il figlio della serva pog. grdo ravnajo z njim

    2. pren. slabš. bednež, ozkosrčnež; baba:
    pettegolezzi da serva babje čenče, opravljanje
  • servire

    A) v. tr., v. intr. (pres. sērvo)

    1. služiti, delati kot; streči:
    servire come autista služiti kot šofer
    servire una ricca famiglia služiti pri bogati družini
    servire Messa streči pri maši
    servire in marina služiti vojsko v mornarici
    servire lo Stato služiti državi, biti državni uslužbenec

    2. trgov. streči, postreči:
    in che cosa posso servirla? želite, prosim?
    servire un cliente postreči stranko
    servire qcn. di barba e capelli pren. (tudi iron.) ravnati s kom, kakor si zasluži
    adesso ti servo io ti že pokažem!

    3. postreči, servirati, prinesti na mizo

    4. hlapčevati

    B) v. tr.

    1. služiti:
    servire la patria služiti domovini
    servire una donna knjižno dvoriti ženski

    2. šport podati žogo, servirati

    C) v. intr.

    1. služiti, rabiti:
    il pennarello serve per scrivere flomaster služi za pisanje
    questo ti serva di esempio to naj ti bo v poduk
    papà ci servì da maestro oče nam je bil učitelj

    2. pog. potrebovati:
    serve altro? potrebuješ, potrebujete še kaj?

    3. šport servirati

    Č) ➞ servirsi v. rifl. (pres. mi sērvo)

    1. uporabiti, uporabljati; seči po čem, pomagati si s čim; postreči si:
    servirsi di un esempio pomagati si s primerom
    prego, si serva postrezite si, prosim!

    2. trgov. stalno kupovati pri, biti stalni odjemalec:
    servirsi in un negozio biti stalni odjemalec v trgovini
  • servito

    A) agg.

    1. postrežen:
    il pranzo è servito kosilo je na mizi

    2. trgov.
    il signore è servito izvolite, gospod!

    3. igre nič kart (pri pokru)

    B) m toskansko namizni servis
  • sestájati (-am) | sestáti (-stojím) imperf., perf. comporsi, essere costituito da:
    voda sestoji iz vodika in kisika l'acqua è composta da idrogeno e ossigeno