sékcija (-e) f
1. sezione; dipartimento:
leksikološka in dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik la sezione lessicografica e dialettologica dell'Istituto di Lingua Slovena
2. (del, odsek) sezione, settore
3. med. sezione, sezionamento
4. muz. gruppo:
sekcija godal, pihal il gruppo degli archi, dei fiati
Zadetki iskanja
- sekíra (-e) f scure, accetta; ascia; (rabljeva) mannaia:
list, toporišče sekire il taglio, il manico della scure
sekira se je skrhala la scure si è spuntata
nabrusiti sekiro affilare la scure
dvoročna sekira mannaia
mesarska sekira scure da macellaio
tesarska sekira ascia da carpentiere
pren. sekira mu je padla v med ha avuto un colpo di fortuna
pren. izkopati, zakopati bojno sekiro disseppellire, seppellire la scure di guerra - seme m
1. agr. seme:
seme ibrido hibridno seme
semi duri, oleosi trda, oljnata, oljna semena
olio di semi semensko olje
si è perduto il seme pren. takih ni več
porre un terreno a seme obdelati zemljišče za sejanje
2. ekst. pog. koščica
3. biol. seme, sperma
4.
semi pl. kulin. proso (vrsta testenin)
5. knjižno rod
6. pren. seme, klica, začetek:
il seme della discordia seme razdora
7. igre barva (pri kartah) - sēmplice1
A) agg.
1. enojen:
filo semplice enojna nit
partita semplice enojno knjigovodstvo
2. prost, nesestavljen; navaden:
caffè semplice navadna kava; žarg. kava brez
3. navaden, enostaven, lahek
4. preprost:
gusti semplici preprosti okusi
5. iskren, pristen; naiven; ekst. trapast:
ragazzo semplice e buono iskren in dober fant
che anima semplice! bedak pa tak!
6. (pred samostalnikom) samo, le:
basta una semplice firma dovolj je le podpis
questa è ignoranza pura e semplice to je čista nevednost
7. (za samostalnikom) nižji:
soldato semplice navadni vojak
8. jezik kratek
B) m, f preprostež; naivnež, naivna ženska - sēmpre avv.
1. zmeraj, vedno:
da sempre od pomneža
di sempre večen
per sempre za vedno, večno
2. stalno
3. vsakokrat
4. še:
stai sempre coi suoceri? še živiš s tastom in taščo?
5. vendar; če
6. vendar, še vedno (z dopustno vrednostjo):
è anzianotto, ma sempre agile je starejši, a še vedno gibčen - sèn (snà) m (pl. sni)
1. sonno; sogno:
globok, nemiren sen sonno profondo, inquieto
pren. pogrezniti se, potoniti v sen addormentarsi
verjeti v sne credere nei sogni
2. pren. sogno:
sen se ni uresničil il sogno non si è realizzato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. spati večni sen dormire il sonno eterno, il sonno dei giusti - sénca (-e) f
1. ombra:
temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi
2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro
3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo
4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
radarska senca l'ombra del radar
5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
senca dvoma un'ombra di dubbio
ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica
6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
polit. vlada v senci governo ombra
držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra
7. num. ombratura, ombreggiatura
8. med. ombra:
pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni - senílen (-lna -o) adj.
1. senile:
med. senilna demenca demenza senile
2. senile; di, da vecchio; ekst. svaporato; svanito:
senilni starec vecchio bacucco
prav vse pozabi, je kar senilna si dimentica ogni cosa, è ormai svanita - sensibile
A) agg.
1. občuten, zaznaven (s čutili):
mondo sensibile zaznavni svet
2. ekst. opazen; precejšen:
nel malato è visibile un sensibile miglioramento pri bolniku je opazno precejšnje izboljšanje
3. občutljiv; senzibilen (tudi pren.):
essere sensibile al fascino femminile biti občutljiv za ženske čare
4. foto občutljiv
B) m čutni svet - sēnso m
1. čut:
i cinque sensi pet čutov
organi dei sensi čutila
errore dei sensi čutna prevara
sesto senso šesti čut
2.
sensi pl. zavest:
perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti
3.
sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
piaceri dei sensi čutne naslade
4. občutek:
senso di colpa občutek krivde
provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
fare senso biti zoprn
5.
sensi pl. izraz (v pismih)
con i sensi della mia stima s spoštovanjem
6. čut:
buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
senso critico kritični čut, nepristranost
senso estetico estetski čut
senso morale moralni čut
senso pratico praktičnost
avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za
7. smisel, pomen:
senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
doppio senso dvoumnost
il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno
8. način:
in un certo senso na neki način, v nekem smislu
rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno
9. smer:
nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer
10. admin.
a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
ai sensi dell'articolo na podlagi člena - sentire
A) v. tr. (pres. sēnto)
1. slišati; poslušati:
sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
sentire una conferenza poslušati predavanje
sentire la messa biti pri maši
sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!
2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
sentire un odore zavonjati
3. začutiti; pokusiti:
senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!
4. začutiti; potipati:
senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!
5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
sentirsi la tremarella addosso bati se
6. začutiti, opaziti; slutiti:
sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo
7.
sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)
B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari
C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
sentirsi in gamba čutiti se zdravega
sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
sentirsi in colpa čutiti se krivega
sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval
Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost - sēnza
A) prep.
1. brez:
orfano senza padre e senza madre sirota brez očeta in matere
essere senza scrupoli biti brezobziren
rimanere senza parole obnemeti
2. (v eliptičnih izrazih brez fare)
svelto, senza tante chiacchiere hitro, pa brez besed!
senz'altro vsekakor, brez nadaljnjega
senza dubbio nedvomno
senza indugio takoj
senza modo čezmerno
senza numero brezštevilni, nešteti
senza riposo, senza sosta, senza tregua stalno, nepretrgoma
3. elektr.
senza fili brezžičen
B) cong. ne da bi:
non bisogna parlare senza riflettere ne govori, ne da bi prej pomislil
senza dire che povrh pa:
sapeva dei rischi, senza dire che l'avevo avvertito vedel je, da je stvar tvegana, povrh pa sem ga opozoril - sēnza che cong. ne da bi:
è uscito senza che io lo sapessi šel je ven, ne da bi jaz to vedel - sepolto
A) agg.
1.
morto e sepolto pren. pog. od vseh pozabljen
2. pren. zakopan, zatopljen:
essere sepolto nello studio biti zatopljen v učenje
3. pren. skrit
B) m (f -ta) zakopana oseba:
le sepolte vive pren. klavzurne redovnice - seppellito agg.
morto e seppellito pren. pog. od vseh pozabljen - sereno
A) agg.
1. jasen, veder:
a ciel sereno na prostem
fulmine a ciel sereno pren. strela z jasnega
2. pren. miren; nepristranski, objektiven:
giudizio sereno nepristranska sodba
B) m
1. vedro nebo, vreme:
è tornato il sereno spet se je zvedrilo (tudi pren.)
2. prosto:
al sereno na prostem, pod milim nebom
3. knjižno vedrina; pren. bleščeč pogled - sērva f
1. dekla, služkinja:
dormire con la serva pog. ne vedeti, kar je splošno znano
è il figlio della serva pog. grdo ravnajo z njim
2. pren. slabš. bednež, ozkosrčnež; baba:
pettegolezzi da serva babje čenče, opravljanje - servire
A) v. tr., v. intr. (pres. sērvo)
1. služiti, delati kot; streči:
servire come autista služiti kot šofer
servire una ricca famiglia služiti pri bogati družini
servire Messa streči pri maši
servire in marina služiti vojsko v mornarici
servire lo Stato služiti državi, biti državni uslužbenec
2. trgov. streči, postreči:
in che cosa posso servirla? želite, prosim?
servire un cliente postreči stranko
servire qcn. di barba e capelli pren. (tudi iron.) ravnati s kom, kakor si zasluži
adesso ti servo io ti že pokažem!
3. postreči, servirati, prinesti na mizo
4. hlapčevati
B) v. tr.
1. služiti:
servire la patria služiti domovini
servire una donna knjižno dvoriti ženski
2. šport podati žogo, servirati
C) v. intr.
1. služiti, rabiti:
il pennarello serve per scrivere flomaster služi za pisanje
questo ti serva di esempio to naj ti bo v poduk
papà ci servì da maestro oče nam je bil učitelj
2. pog. potrebovati:
serve altro? potrebuješ, potrebujete še kaj?
3. šport servirati
Č) ➞ servirsi v. rifl. (pres. mi sērvo)
1. uporabiti, uporabljati; seči po čem, pomagati si s čim; postreči si:
servirsi di un esempio pomagati si s primerom
prego, si serva postrezite si, prosim!
2. trgov. stalno kupovati pri, biti stalni odjemalec:
servirsi in un negozio biti stalni odjemalec v trgovini - servito
A) agg.
1. postrežen:
il pranzo è servito kosilo je na mizi
2. trgov.
il signore è servito izvolite, gospod!
3. igre nič kart (pri pokru)
B) m toskansko namizni servis - sestájati (-am) | sestáti (-stojím) imperf., perf. comporsi, essere costituito da:
voda sestoji iz vodika in kisika l'acqua è composta da idrogeno e ossigeno