Franja

Zadetki iskanja

  • ládja (-e) f

    1. nave; bastimento, battello:
    ladja izpljuje la nave salpa
    ladja nasede, se potopi, pristane la nave si arena, si incaglia, affonda, attracca
    vkrcati se na ladjo, izkrcati se z ladje imbarcarsi sulla nave, sbarcare dalla nave
    privezati ladjo, natovoriti, raztovoriti ladjo ormeggiare, caricare, scaricare la nave
    potovati z ladjo viaggiare su una nave
    nadvodni, podvodni del ladje opera morta, opera viva
    tonaža ladje tonnellaggio
    čezoceanska, rečna ladja transatlantico, battello fluviale
    drsna ladja (hidrogliser) aliscafo
    gusarska ladja nave corsara
    petrolejska ladja nave petroliera
    potniška, ribiška, tovorna, trgovska ladja nave passeggeri, da pesca, da carico, mercantile
    ladja na jedrski pogon, na vesla nave a propulsione nucleare, a remi
    linijska, šolska ladja nave di linea, nave scuola
    vojna ladja nave da guerra
    vesoljska ladja astronave
    izkrcevalna, desantna ladja nave da sbarco

    2. rel., arhit. navata:
    glavna, prečna, stranska ladja navata centrale, trasversale (transetto), laterale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ladja plove pod panamsko zastavo la nave batte bandiera panamense
    pren. podgane že zapuščajo ladjo i ratti stanno già abbandonando la nave
    igre ladje potapljati giocare a battaglia navale
    ladja se guga, se opoteka, se ziblje la nave beccheggia, rolla
    določiti položaj ladje fare il punto
    admiralska ladja nave ammiraglia
    bojna ladja nave da battaglia
    bolniška ladja nave ospedale
    pren. cestna ladja macchinone
    ladja dolge plovbe nave di lungo corso
    matična (vojna)
    ladja nave appoggio
    zool. portugalska ladja fisalia (Physalia physalis)
    ladja gledališče showboat
    ladja za polaganje kablov (nave) posacavi
    ladja za čiščenje morja spazzamare
    ladja za prevoz banan, tekočega plina, vina, zabojnikov bananiera, metaniera, vinacciera, portacontainers
  • ladjévje (-a) n flotta, naviglio:
    zračno ladjevje flotta aerea
    rečno, ribiško, trgovsko ladjevje naviglio fluviale, da pesca, commerciale
  • ladro

    A) m (f -ra) tat, tatica:
    ladro di campagna poljski tat
    ladro di galline kokošji tat
    ladro di strada tolovaj
    ladro di fazzoletti tatič
    dare del ladro a qcn. koga obtožiti kraje, koga ozmerjati za tatu
    al ladro! držite tatu!
    ladro di cuori ženskar, osvajalec ženskih src
    tempo da ladri pasje vreme

    B) agg.

    1. tatinski, lopovski:
    occhi ladri zapeljive oči

    2. pren. grd, zanič:
    tempo ladro grdo vreme
    PREGOVORI: l'occasione fa l'uomo ladro preg. prilika dela tatu
  • láhek (-hka -o) adj.

    1. leggero, lieve, tenue, esile:
    lahek kot pero leggero come una piuma
    lahka obleka abito leggero
    lahka artilerija artiglieria leggera
    lahek dim esile fumo

    2. facile; semplice; agevole:
    lahek zaslužek facili guadagni
    lahka zmaga facile vittoria

    3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
    lahka hoja andatura leggera

    4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
    lahka bolezen malattia leggera
    lahka rana ferita leggera
    lahko vino vino leggero

    5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
    lahek porod parto facile
    lahko noč! buona notte!

    6. (ki se dobro počuti) leggero:
    odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero

    7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
    lahka ženska donnina allegra, cocotte

    8. (nezahteven) leggero:
    lahka glasba musica leggera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
    imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
    kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
    ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
    šah. lahka figura alfiere, cavallo
    lahka industrija industria leggera
    šport. lahka kategorija peso leggero
    lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
    lahka kovina metallo leggero
    lahka obutev calzature basse
    voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
    lahki bencin benzina leggera
    grad. lahki beton calcestruzzo poroso
    strojn. lahko olje olio leggero
    tekst. lahek baržun vellutino
    navt. lahek motorni čoln motolancia
    lahek za upravljanje maneggevole
    gled. lahka veseloigra pochade
    lahki motocikel motoretta
    tekst. lahko bombažno blago cotonina
  • lahkó adv.

    1. facilmente, con facilità; leggermente:
    lahko prebavljiva hrana cibo facilmente digeribile
    biti lahko oblečen portare abiti leggeri
    lahko razumljiv accessibile, comprensibile
    lahko vodljiv manoviero

    2. (izraža zmožnost za kako dejanje)
    vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi il veicolo può muoversi su terra e in acqua
    kolikor lahko presodim, je stvar resna a quanto posso giudicare, la faccenda è seria

    3. (v vezniški rabi)
    lahko (da) pride, lahko (da) ne può darsi che venga e può darsi che non venga

    4. (izraža dovoljenje, soglasje)
    naročnina se lahko poravna v treh obrokih l'abbonamento è pagabile, si può pagare in tre rate
    'Ali smem?' 'Lahko?' 'È permesso?' 'Si può?'

    5. (izraža prošnjo, omiljeno zapoved)
    ali mi lahko daš kozarec vode? puoi darmi un bicchier d'acqua?

    6. (v zvezi z 'reči, trditi, predstavljati si' izraža podkrepitev trditve, pritrjevanje)
    lahko si misliš, kako sem se ustrašil puoi immaginare lo spavento che ho preso
    'To me je užalilo!' 'Si lahko mislim' 'La cosa mi offende!' 'Posso immaginarlo'
    PREGOVORI:
    kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri non rimandare a domani quello che puoi fare oggi; chi ha tempo non aspetti tempo
  • lákota (-e) f

    1. fame:
    lakota ga muči, tare sente la fame, il morso della fame
    trpeti lakoto patire la fame
    huda, volčja lakota fame da lupo

    2. fame, carestia:
    v deželi je bila lakota nel paese imperversava la carestia
    boj proti lakoti lotta contro la fame

    3. pren. fame, desiderio (sfrenato):
    lakota slave fame, sete di gloria
    spolna lakota appetito carnale

    4. bot. caglio, presame, attaccamani (Galium)
    PREGOVORI:
    lakota je najboljši kuhar la fame è il miglior cuoco
  • lákotnik (-a) m

    1. pren. ingordo

    2. uomo affamato

    3. bot.
    zajčji lakotnik (navadna metla) ginestra da scope, dei carbonai (Sarothamnus scoparius); bot. pelosella (Draba)

    4. pren. lupo

    5. čeb.
    roj lakotnik sciame
  • largo

    A) agg. (m pl. -ghi)

    1. širok:
    la via è piuttosto larga ulica je precej široka
    essere di manica larga pren. ne dlakocepiti; biti širokosrčen
    a larghi tratti pren. na široko
    su larga scala pren. na veliko
    alla larga daleč, proč
    stare alla larga (da) izogibati se (koga, česa)
    prendere qcs. alla larga okolišiti

    2. odprt:
    vocale larga odprt samoglasnik

    3. pren. obilen, velik; ugoden:
    larga parte degli utili velik del dobička

    4. pren. širok, širokosrčen:
    uomo di idee larghe človek širokih nazorov

    B) avv.
    girare largo (da) izogibati se (koga, česa)

    C) inter.
    largo! prostor!
    fare largo (a) narediti prostor, umakniti se
    largo ai giovani! prostor mladim! naprej mladi!

    Č) m

    1. širina, širokost; prostranost:
    in lungo e in largo vsepovsod
    farsi largo utreti si pot; pren. biti uspešen, naglo napredovati

    2. odprto morje:
    prendere il largo odpluti na odprto morje; pren. popihati jo
    tenersi al largo (da) izogibati se (koga, česa)

    3. trg (na križišču ulic)

    4. glasba largo
  • lasciare

    A) v. tr. (pres. lascio)

    1. pustiti, puščati

    2. zapustiti, zapuščati:
    lasciare il paese zapustiti deželo, oditi iz dežele
    lasciare il marito, la moglie ločiti se od moža, od žene
    lasciare qcn. in asso pustiti koga na cedilu, koga nenadoma zapustiti
    lasciare la pelle umreti
    lasciarci il pelo pren. utrpeti hudo škodo
    lasciarci una gamba izgubiti nogo

    3. imenovati:
    lasciare qcn. erede imenovati koga za dediča
    lasciare detto, scritto sporočiti ustno, pisno

    4. pustiti, puščati; pozabiti, pozabljati:
    ho lasciato le chiavi nell'auto pustil sem ključe v avtu
    lasciare la lingua a casa pren. molčati, držati jezik za zobmi

    5. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se:
    lasciamo gli scherzi! šalo na stran!

    6. prepustiti, prepuščati

    7. dovoliti; pustiti, dopuščati:
    lasciare dire, fare dopustiti, da se kaj govori, dela, ne meniti se (za)
    lasciare perdere ne meniti se
    lasciare friggere qcs., qcn. nel proprio olio, lasciare bollire qcs., qcn. nel proprio brodo ne posegati v koga, kaj; koga ali kaj prepustiti njegovi usodi
    lasciare andare uno schiaffo primazati klofuto
    lasciamo stare! dovolj o tem
    lasciare a desiderare biti pomanjkljiv, nezadovoljiv; biti vse prej kot popoln

    B) ➞ lasciarsi v. rifl. (pres. mi lascio) ločiti, ločevati se
  • lásten (-tna -o) adj.

    1. proprio:
    imeti lastne dohodke avere redditi propri

    2. pog. suo, proprio:
    iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
    storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità

    3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
    zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue

    4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
    to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù

    5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
    Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
    ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
    videti na lastne oči vedere coi propri occhi
    sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
    storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
    bati se lastne sence aver paura della propria ombra
    trg. lastna cena prezzo di costo
    fiz. lastna frekvenca frequenza propria
    elektr. lastna indukcija autoinduizione
    ekon. lastna sredstva mezzi propri
    teh. lastna teža vozila peso a vuoto
    lingv. lastno ime nome proprio
    lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
    PREGOVORI:
    lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda
  • láški (-a -o) adj. star. (italijanski) italiano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šalj. ne videti koga že sedem laških let non aver visto uno da un'eternità
    agr. laška češplja susina italiana
    agr. laška repa (topinambur) topinambur (Helianthus tuberosus)
    laški fižol fagiolone, fagiolo americano (Phaseolus coccineus)
    laški lešniki, orehi nocciole, noci grosse
    laški rizling (trta in vino) Riesling italico
    laški topol pioppo italico (Populus italica)
    gastr. star. laško olje olio d'oliva (raffinato)
    bot. laška borovnica mortella, mirto (Myrtus communis)
    laška kamilica tignamica (Helichrysum arenarium)
    laška leča colutea arborescente, vescicaria (Colutea arborescens)
    laški janež salvastrella, pimpinella (Pimpinella anisum)
    zool. laški škrjanec calandra (Melanocorypha calandra)
  • lato1 m

    1. mat. stranica

    2. ekst. stran, plat:
    da lato di padre, di madre po očetu, materi
    dal mio, tuo, suo lato z moje, tvoje, njegove (njene) strani

    3. pren. vidik, pogled:
    considerare il problema da tutti i lati obravnavati problem z vseh vidikov
  • latte

    A) m

    1. mleko:
    latte crudo surovo mleko
    latte pastorizzato pasterizirano mleko
    latte omogeneizzato homogenizirano mleko
    centrale del latte mlekarna
    latte di gallina kulin. šodo s konjakom
    fior di latte smetana
    bambino di latte dojenček
    da latte doječ
    dente di latte mlečni zob, mlečnik

    2.
    la bocca gli puzza di latte pren. mleko se mu še cedi iz ust
    succhiare qcs. col latte pren. kaj piti z materinim mlekom
    nuotare in un mare di latte pren. biti presrečen
    far venire il latte alle ginocchia (a) pren. koga na smrt dolgočasiti, nadlegovati

    3.
    latte di calce apneno mleko
    latte di cocco kulin. kokosovo mleko
    latte detergente kozmet. čistilno mleko

    4. bot.
    latte di gallina pasji luk (Ornithogalum umbellatum)

    B) agg. invar.
    bianco latte mlečno bel
  • 1 adv.

    1. (izraža omejenost navedenega) solo, soltanto, solamente, semplicemente:
    to je le osnutek zakona è soltanto un disegno di legge

    2. pa le (krepi nasprotje s povedanim) pure, eppure:
    vsega ima, pa le ni srečen ha tutto, eppure non è felice

    3. le da (omejuje prej povedano) purtroppo, sfortunatamente:
    tudi pri nas imamo dobre gospodarstvenike, le da premalo anche da noi vi sono bravi manager, purtroppo sono pochi

    4. (v zvezi s 'če' izraža pogojenost) soltanto se; purché, a patto che:
    plačal bi, če bi le mogel pagherei, soltanto se potessi
    nekaj pomeniš le, če imaš denar uno conta purché abbia soldi

    5. (z oziralnimi zaimki in prislovi poudarja ugibanje) ahi, cosa mai; dove mai; quando mai, perché mai:
    le kaj si bo mislil o nas cosa mai penserà di noi
    le kje boš zdaj dobil zdravnika? dove mai troverai un medico a quest'ora?

    6. (izraža spodbudo, poziv) su, suvvia; pur; nessuno, niente:
    le nič ne jokaj! su, non frignare!
    (eliptično) le počasi! nessuna fretta!; adagio, Biagio!
    le brez skrbi! niente paura!
    le korajžno! su, coraggio!

    7. da le, če le (eliptično, izraža zadovoljstvo, začudenje ali ukaz, željo) l'importante è che; basta che, purché:
    da ste le zdravi purché siate sani
    če le ni kaj hujšega purché non sia qualcosa di più grave, di peggio
    da te le ni sram dovresti vergognartene!

    8. kot le (izraža visoko stopnjo) assai, oltremodo, estremamente:
    zvit kot le kaj furbo di tre cotte
    prijazen kot le kaj gentilissimo
  • léča1 (-e) f

    1. opt. lente:
    očalne leče lenti da occhiali
    povečevalna leča lente di ingrandimento
    presojati kaj skozi lečo svojih nazorov giudicare qcs. con la lente dei propri principi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    film. časovna leča rallentatore
    dostavna leča lente di regolazione
    elektronska leča lente elettronica
    gorišče leče fuoco della lente
    konkavna (razpršilna)
    leča lente concava, divergente
    konveksna (zbiralna)
    leča lente convessa, convergente
    kontaktne leče lenti a contatto
    nastavljalna (naravnalna)
    leča lente messa a fuoco

    2. anat. lente, cristallino; petr. strato lenticolare
  • legare1

    A) v. tr. (pres. lego)

    1. zvezati:
    pazzo da legare čudak, prismuknjenec
    legarsela al dito pren. kaj si dobro zapomniti

    2. vezati, povezati:
    legare la mucca alla greppia kravo privezati k jaslim

    3. stapljati, zlivati (kovine) v zlitine, legirati

    4. kulin. vezati, legirati

    5. pren. povezati; združiti, združevati:
    sono legati da lunga amicizia veže jih dolgoletno prijateljstvo

    6. (rilegare) vezati (knjigo)

    7. vdelati (dragulje)

    B) v. intr. vezati se; prijeti se; pren. ujemati se

    C) ➞ legarsi v. rifl. (pres. mi lego) zvezati se; združiti, združevati se
  • lēggere* v. tr. (pres. lēggo)

    1. brati:
    leggere ad alta voce brati na glas
    un'opera che si fa leggere lepo berljivo delo
    si legge che pravijo, pripovedujejo, da...

    2. brati, doumeti, uganiti:
    leggere nel pensiero (di) brati misli (nekoga)
  • legno m

    1. les:
    legno duro, dolce trdi, mehki les
    legno di quercia hrastov les, hrastovina
    legno da lavoro obdelovalni les
    legno da ardere drva za kurjavo
    mobili di, in legno leseno pohištvo
    legno compensato furnir
    pasta di legno lesna celuloza
    testa di legno pren. trdoglavec, butec

    2. kos lesa, palica

    3.
    legni pl. glasba pihala

    4. knjižno drevo

    5. pren. gosposka kočija; ladja:
    legno corsaro gusarska ladja
    PREGOVORI: ogni legno ha il suo tarlo preg. vsaka metla svoj ročaj najde
  • lén (-a -o) adj.

    1. pigro, indolente, ignavo; poltronesco, disutile, infingardo, scioperato:
    len kot gnoj, len, da smrdi un pigrone della peggior risma
    inter. lenoba lena! pelandrone, che non sei altro!

    2. pren. pigro, lento; tardo:
    med. leno črevo intestino pigro
  • leone m (f -essa)

    1. zool. lev (Felis leo):
    battersi da leone, come un leone boriti se kot lev
    febbre da leone pren. konjska mrzlica
    farsi la parte del leone pren. prilastiti si levji delež

    2. pren. silak, srčen mož

    3. astr. lev