brezbrížen (-žna -o) adj.
1. indifferente; incurante:
brezbrižen do dogajanja, za okolico indifferente a tutto ciò che accade, indifferente all'ambiente
2. spensierato; senza preoccupazioni, tranquillo
Zadetki iskanja
- brezbrížnost (-i) f
1. indifferenza; incuranza, pejor. menefreghismo:
kazati brezbrižnost do česa guardare a qcs. con indifferenza
2. (brezskrbnost) tranquillità; spensieratezza - bríga (-e) f pensiero; cura, preoccupazione:
imeti na brigi kaj occuparsi di qcs. pensare a qcs.
pren. biti (komu) deveta, zadnja briga infischiarsene, non curarsi di - briglia f (pl. -glie)
1. brzda, uzda, vajet (tudi pren.):
a briglia sciolta pren. nebrzdano
a tutta briglia pren. v diru, zelo hitro
dar la briglia sul collo pren. spustiti vajeti
tenere in briglia pren. brzdati
tirare la briglia pren. zategniti uzde, vajeti
2. hudourniška pregrada - briljánten (-tna -o) adj.
1. con brillanti, di brillanti:
briljantni prstan anello con brillanti, brillante
2. pren. brillante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fot. briljantno iskalo telemetro a immagine frazionata
tekst. briljantna preja filo brillantato - brillamento m
1. bleščanje, blesk, lesketanje
2. vžig, vžiganje, razstrelitev min:
brillamento a miccia vžig z vžigalno vrvico - briscola f
1. igre briškola
2. pren.
contare quanto il due di briscola, a briscola biti vredno kot pikzigmar, biti nepomembno
3. šalj. udarec, bunka - bŕk (-a) m
1. baffo:
dolgi brki mustacchi
sukati, vihati si brke arricciarsi i mustacchi
briti, nositi brke radersi, portare i baffi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
brki so se mu povesili si sente offeso, scoraggiato
smejati se v brk ridere sotto i baffi
v brk kaj povedati cantarla chiara a qcn.
v brk se komu smejati, lagati ridere in faccia a qcn., mentire a qcn. sfacciatamente, spudoratamente, per la gola
2. pl. brki baffi (del topo, del gatto ecc.)
3. bot.
mačkov brk (vrtna črnika) fanciullaccia (Nigella damascena) - bród (-a) m
1. traghetto:
brod na vrvi traghetto a funi
mitol. Karonov brod barca di Caronte
2. nave
3. guado - brōda f
1. krop, odcedek, tekočina (v kateri se je kaj kuhalo)
2. slabš. pomije, krop:
gettar la broda addosso a qcn. knjižno naprtiti komu krivdo
3. umazana voda
4. pren. klobasanje, dolgovezenje - broncio m mula:
fare il broncio kuhati mulo
portare il broncio a qcn. držati se na koga - bŕsten (-tna -o) adj.
1. bot. del germoglio:
brstna luska scaglia, catafillo
arhit. brstni kapitel capitello a calice
2. nareč. rigoglioso - brstílen (-lna -o) adj. bot., biol. del bocciolo; della gemma, gemmifero:
bot. brstilna lilija giglio rosso (Lilium bulbiferum)
arhit. brstilni kapitel capitello a calice - bruciapelo avv.
1.
a bruciapelo prav od blizu, iz neposredne bližine:
sparare a bruciapelo streljati iz neposredne bližine
2. pren. nenadoma, nepričakovano:
fare una domanda a bruciapelo znenada vprašati - brúhati (-am) | brúhniti (-em) imperf. perf.
1. vomitare; rigettare (tudi ekst.):
bruhati ogenj vomitare fuoco
2. eruttare (vulcano)
3. (s silo udariti, udarjati na dan) erompere (tudi pren.)
4. pren.
bruhniti v jok, v smeh prorompere in pianto, in risate; scoppiare a piangere, a ridere - bruno
A) agg.
1. črnkast, temen:
camicie brune rjave srajce, rjavosrajčniki
2. temnolas, temnopolt, temnook, črnook:
terra bruna črna zemlja
occhi bruni temne, črne oči
3. rjav, sivorjav:
razza bruna alpina sivorjava pasma (goveda)
B) m
1. temna, črna barva
2. ekst. mrak, tema
3. (f -na) črnolasec, črnolaska; temnolasec, temnolaska; temnopolt človek:
le brune e le bionde črnolaske in blondinke
4. črnina, žalna obleka:
mettere, portare il bruno obleči, nositi črnino
parare a bruno zastavo oviti z žalnim trakom - brúsiti (-im) imperf. ➞ izbrusiti perf.
1. affilare; arrotare
2. levigare, smerigliare; molare
3. pren. levigare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. brusiti jezike sparlare, malignare
pren. brusiti noge, pete camminare (di buona lena), correre
etn. škarijce brusiti giocare a rincorrersi
lov. divji petelin brusi il gallo cedrone canta
papir. brusiti les sfibrare il legno - brutto
A) agg.
1. grd, oduren:
una brutta donna grda ženska
un brutto romanzo slab roman
brutto cattivo! ti grdoba!
brutto bugiardo! lažnivec grdi!
brutto odore odvraten vonj
brutto tempo grdo vreme
brutta notizia slaba novica
brutta ferita grda rana
brutto male evfemistično tumor
brutto scherzo neslana šala
brutto momento slab, neprimeren trenutek
brutta copia osnutek, koncept
brutte carte slabe karte
2. pren.
fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
avere una brutta cera slabo izgledati
vedersela brutta biti v škripcih
farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
con le brutte zgrda, grobo
passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase
3. (moralno) grd, slab:
un brutto vizio grda razvada
una brutta azione grdo dejanje
B) avv.
guardare brutto grdo, hudo gledati
C) m
1. grdo:
distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim
2. slabo, oblačno vreme:
la stagione volge al brutto vreme se kvari
fa brutto slabo vreme je
3. (izraža nekaj negativnega)
il brutto è che težava je v tem, da
ha di brutto che njegova napaka je v tem, da
4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
i belli e i brutti lepi in grdi
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo - brzína (-e) f
1. velocità:
drveti z veliko brzino correre a forte velocità, a velocità sostenuta
2. žarg. avt. marcia:
menjati brzino cambiare la marcia - bucare
A) v. tr. (pres. buco)
1. luknjati, preluknjati:
bucare una parete prebiti steno
bucare i biglietti železn. luknjati vozovnice
2. predreti:
bucare una gomma, un pneumatico predreti gumo; (tudi absol.)
ha bucato sulla ghiaia na gramozu je predrl gumo
3. pren. šport izgubiti, zgrešiti žogo
bucare una notizia publ. ne objaviti novice
bucare un semaforo pog. spregledati rdečo luč, zapeljati skozi rdečo luč
4. prebosti, preluknjati:
bucare la pancia a qcn., di qcn. prebosti, prestreliti koga
B) ➞ bucarsi v. rifl. (pres. mi buco)
1. predreti se:
si è bucata la gomma guma se je predrla
2. zbosti se, raniti se:
bucarsi con un ago zbosti se z iglo
3. žarg. fiksati se, vbrizgavati si mamilo (zlasti heroin):
è uno che si buca ta se fiksa