Franja

Zadetki iskanja

  • máčkin (-a -o) adj. di, della, da gatta:
    bot. mačkina dušica maro (Teucrium marum)
    pren. to niso mačkine solze non è cosa da poco
  • magra f

    1. plitva voda, nizek vodostaj

    2. pren. suša:
    sono tempi di magra to so sušna leta
  • májhen (-hna -o) adj.

    1. ki doseže nizko stopnjo
    a) glede na razsežnost: piccolo; minuscolo, minuto:
    majhen človek piccolo uomo, omino
    majhna knjiga libretto
    majhna roka piccola mano, manina
    b) glede na merljivo količino: piccolo, poco, esiguo:
    majhen denar pochi soldi
    majhna pokojnina piccola pensione, pensioncina
    c) glede na število sestavnih enot: piccolo, poco:
    majhno število ljudi poche persone
    č) glede na dolžino: piccolo, corto:
    delati majhne korake fare piccoli passi
    d) glede na trajanje: piccolo, breve
    e) glede na možni razpon: piccolo, leggero:
    že majhna neprevidnost lahko povzroči nesrečo anche una piccola disattenzione può provocare disgrazie
    f) glede na čas življenja: piccolo:
    ko sem bil majhen quand'ero piccolo
    g) glede na bistveno značilnost: piccolo, lieve:
    majhen klanec lieve discesa
    h) glede na učinek: poco, esiguo, scarso:
    majhen up poca speranza
    i) glede na razsežnost, dejavnost: piccolo:
    imeti majhno kmetijo avere un piccolo podere

    2. pren. (malo pomemben, nepomemben) piccolo, insignificante, irrilevante:
    imeti skromno, majhno življenje condurre una vita modesta, insignificante

    3. pren. (slab, grd, ničvreden) cattivo, brutto;
    ko je to slišal, je bil takoj majhen udito ciò, diventò piccolo piccolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    igre majhen biljard flipper
    majhen grozd agrestino
    med. majhen kirurški nož lancetta
    majhen okrasni predmet ninnolo
    majhen podložek zeppa
    majhen potovalni kovček ventiquattr'ore
    majhen požirek centellino, zinzino
    majhen (prenosni)
    svečnik bugia
    majhen spis opuscolo
    pren. majhna podpora spintarella
    majhen trg (v Benetkah) campiello
    navt. majhen vitel verricello
    majhen zaliv cala, calanca
    majhna doza, količina pillola, boccone
    majhna količina hrane ali pijače assaggio
    gosp. majhna kuhalnica mestolino, pillotto
    astr. majhna meglenica nubecola
    majhna mlaka pozzetta
    rib. majhna ribiška jadrnica bilancella
    majhna steklenica terzino
    geogr. majhna terasa poggiolo
    navt. majhna transportna ladja betta
    majhna tržnica mercatino
    pren. majhna vsota (denarja) miseria
    med. majhni udje micromelia
  • malénkost (-i) f

    1. pochezza, piccolezza, nonnulla, cosa da poco:
    pritoževati se za vsako malenkost lagnarsi per ogni nonnulla
    (v povedni rabi) 'Hvala za knjigo!' 'Oh, malenkost!' 'Grazie del libro!' 'Non c'è di che!' 'Si figuri!'
    vse to opraviti v enem dnevu ni malenkost fare tutto questo in un giorno non è cosa da poco

    2. pren. inezia, minuzia, bagatella; cosetta; bazzecola, carabattola:
    vsakokrat prinese otrokom kako malenkost ogni volta porta qualche cosetta ai bambini

    3. pog. (zelo majhna količina) una cosetta, un tantino, un po':
    stopi malenkost na stran per cortesia, spostati un tantino

    4. šalj.
    moja malenkost il sottoscritto, la mia modesta persona
  • malgrado

    A) prep. kljub, navkljub:
    malgrado gli ostacoli non molla kljub oviram ne odneha
    fallo tuo malgrado stori to sebi navkljub!

    B) cong. čeprav, dasiravno:
    malgrado lo meritasse non ha vinto lui il premio čeprav si je nagrado zaslužil, je ni dobil on
  • manica f

    1. rokav:
    mezza manica narokavnik; pren. pisarček
    in maniche di camicia brez suknjiča
    rimboccarsi le maniche pren. zavihati rokave
    è un altro paio di maniche! to pa je drug par rokavic!
    essere di manica larga pren. biti prizanesljiv
    essere di manica stretta pren. biti strog, nepopustljiv
    avere l'asso nella manica pren. imeti skrit adut

    2. ekst.
    manica a vento navt. vetrolovka; aero vetrokaz

    3. pren. slabš. banda, druščina, svojat:
    una manica di furfanti lopovska drhal

    4. pren. dobra mera:
    si è preso una manica di botte dobro so ga premikastili
  • maniēra f

    1. način; navada; olika, obzirnost:
    ognuno vede le cose alla sua maniera vsakdo vidi stvari po svoje
    in tutte le maniere na vsak način, za vsako ceno
    si comporta alla maniera dei cafoni obnaša se po kmetavzarsko
    non avere maniere biti neotesan
    ma che maniere son queste! kaj se to pravi! kako si dovolite!

    2. umet. slog, stil; slabš. manira:
    la maniera del Caravaggio caravaggiovski slog
  • mànj adv.

    1. (izraža manjšo stopnjo) meno; di meno:
    biti manj razvit essere meno sviluppati
    govoriti manj razločno parlare meno distintamente
    manj besedi! meno chiacchiere!
    manj govoriti in več razmisliti parlare di meno e pensare di più

    2. (izraža manjšo količino) meno:
    imeti manj denarja avere meno soldi

    3. ne manj, nič manj (izraža enakost) non meno che, di; altrettanto:
    drugi dokazi niso nič manj tehtni le altre prove non sono meno convincenti, sono altrettanto convincenti

    4. (izraža sorazmernost dejanja) kolikor manj ... toliko bolj quanto meno... tanto più, čim več ... tem (toliko) manj più... meno:
    manj kot boš mislil na to, (toliko) bolj boš miren meno pensi alla cosa e più sei tranquillo

    5. mat. pog. (pri odštevanju) meno:
    deset manj šest je štiri dieci meno sei fa quattro

    6. šah.
    s kvaliteto manj ima malo upanja con una qualità in meno ha poche chance
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ponuditi manj kot mogoče offrire il meno possibile
    prositi koga ne manj kot na kolenih scongiurare, supplicare uno
    tehtati nič manj kot sto kil pesare un quintale (preciso)
    dati nič, še manj kot nič dare niente di niente, non dare proprio niente
    imeti denarja komaj za preživetje, nič več in nič manj avere il minimo, lo stretto necessario (per sbarcare il lunario)
    več ali manj più o meno
    ne bolj ne manj né più né meno
    manj pomemben secondario
    manj važen accessorio, minore
    manj jasno, manj primerno, manj zadovoljivo peggio
  • máslo (-a) n

    1. burro:
    sveže, žarko maslo burro fresco, rancido
    kuhano, surovo maslo burro fuso, burro
    čajno maslo burro da tavola, di cremeria
    kakavovo maslo burro di cacao
    kokosovo maslo burro vegetale
    štručka masla panetto di burro
    na maslu ocvrta jajca uova al burro
    gastr. riž na maslu, z maslom riso al burro, col burro
    pren. maslo ali topovi burro o cannoni

    2. pren.
    to je njegovo maslo questo (pasticcio) l'ha combinato lui
    imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
    iti kakor po maslu filare liscio come l'olio
    fiziol. ušesno maslo cerume
    gastr. sardelno maslo pasta di acciughe
  • matto1

    A) agg.

    1. nor; neumen:
    diventare matto ponoreti
    sei matto? ali si nor? kaj se ti je zmešalo?
    fossi matto! saj nisem nor!
    essere matto dalla gioia biti presrečen
    essere matto da legare biti popolnoma nor
    è un tipo mezzo matto to je čuden svetnik
    comportamento matto noro, nerazsodno ravnanje
    testa matta nepredvidljiv, čuden tip, posebnež
    andare matto per qcs. biti nor na kaj

    2. velik, hud, strašen:
    ho una paura matta pošteno me je strah
    volere un bene matto strašno imeti rad
    fare spese matte pretirano, noro zapravljati

    3. nepristen:
    oro matto nepristno zlato

    4. pren. mrtev

    5. slaboten, bolan

    B) m (f -ta)

    1. norec, norica; blaznež

    2. ekst. posebnež:
    gabbia di matti šalj. norišnica

    3. igre pagat:
    essere come il matto nei tarocchi pren. biti povsod dobrodošel, priljubljen
  • méd (-ú) m

    1. miele; nettare; secrezione mellea:
    sladek kot med dolce come il miele
    akacijin, lipov med miele di acacia, di tiglio
    čebelji, umetni med miele di ape, miele artificiale
    točiti med torchiare il miele
    točeni med miele centrifugato
    pren. med in mleko latte e miele

    2. pren. miele:
    pren. iti za med andare a ruba

    3. star. (medica) idromele; pren.
    tam se cedi med in mleko paese dove scorre il latte e il miele, paese di Bengodi
    pren. sam med ga je persona tutta miele
    mazati koga z medom lisciare, lusingare, adulare qcn.
    na to gredo ljudje kot muhe na med esserne attratti come le mosche dal miele
    sekira mu je padla v med per lui è stato un terno al lotto
    turški med miele turco
    PREGOVORI:
    na jeziku med, v srcu led volto di miele, cuore di fiele
  • medálja (-e) f medaglia, onorificenza; šalj. patacca:
    bronasta, srebrna, zlata medalja medaglia di bronzo, d'argento, d'oro
    spominska medalja medaglia commemorativa
    šport. medalje medagliere
    odlikovati koga z medaljo za hrabrost insignire qcn. della medaglia al valore (civile, militare)
    pog. to je prednja, zadnja plat, stran medalje il diritto e il rovescio della medaglia
  • medesimo

    A) agg.

    1. isti:
    ha detto le medesime cose povedal je isto
    lo stesso e medesimo discorso prav iste besede
    nel medesimo tempo istočasno, poleg tega

    2. isti, enak:
    ha le medesime dimensioni ima enake razsežnosti

    3. sam:
    io medesimo l'ho visto sam sem to videl

    B) pron. isti, ista oseba; isto:
    e siamo al medesimo pa smo spet pri istem
  • mēglio

    A) avv.

    1. bolje; primerneje, zadovoljiveje:
    sentirsi meglio bolje se počutiti
    cambiare in meglio poboljšati se
    andare di bene in meglio zboljševati se (tudi iron.);
    vieni da me domani, o meglio stasera pridi k meni jutri ali raje kar danes

    2. laže, jasneje

    3. bolje, bolj; (z določnim členom) najbolje, najbolj:
    oggi lo studente è meglio preparato danes je dijak bolje pripravljen
    faccio il meglio che posso delam najbolje, kar morem

    B) agg. invar. boljši:
    la stoffa è meglio dell'altra to blago je boljše od onega; (z določnim členom) pog. najboljši:
    la camera meglio najboljša soba
    alla meglio, alla bell'e meglio kakor je mogoče, za silo

    C) m invar. najboljše:
    fare il meglio, fare del proprio meglio narediti, kar je v moči, kar najbolj se potruditi
    al meglio na najboljši način
    nel meglio na lepem, v naj(ne)primernejšem trenutku
    per il meglio najbolje, najlepše
    speriamo che tutto si metta per il meglio upajmo, da se bo vse uredilo
    per il tuo, suo, vostro meglio za tvoje, njegovo (njeno), vaše dobro

    Č) f invar. najboljše:
    avere la meglio (su) zmagati, premagati
  • meníti (-im)

    A) imperf.

    1. ritenere, pensare, credere, riputare; trovare:
    menijo, da je bila stavba zgrajena v 10. st. si ritiene che l'edificio risalga al X sec.
    osebno menim, da ravna prav personalmente credo che si comporti correttamente

    2. (z nedoločnikom, imeti namen, nameravati) intendere, pensare:
    menil sem iti tja, toda zdaj je prepozno pensavo di andarci ma è ormai troppo tardi

    3. (izraža točno določitev predmeta) pensare, riferirsi:
    'koga menite?' 'Očeta, ne tebe' 'a chi pensava?' 'Al padre, non a te'

    4. ali meniš, kaj meniš (z 'ali', 'kaj' izraža začudenje, s 'kaj' tudi podkrepitev trditve) pensare:
    kaj meniš, da tega nisem vedel? pensavi che non lo sapessi?
    to so res velike reči, kaj meniš sono grandi cose, nevvero?

    5. (reči, dejati) dire; fare:
    lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte potete andarvene, fa con aria sprezzante, ma prima pagate

    B) meníti se (-im se) imperf. refl.

    1. pog. (govoriti) discorrere, parlare:
    meniti se o vsakdanjih stvareh parlare del più e del meno

    2. meniti se za (z nikalnico, kazati željo, pripravljenost ukvarjati se s čim) badare a qcs., interessarsi a, curarsi di, importare a qcn. di qcs.:
    za ženske se ni nikoli dosti menil alle donne non si interessò mai molto
    še za lastne otroke se ne meni non si cura nemmeno dei propri figli
    ni se menil za nevarnosti non badò ai pericoli
  • mente f

    1. um, razum, pamet:
    mente acuta prodoren um
    aprire la mente a qcn. komu kaj razjasniti
    a mente riposata umsko spočit
    è una bella mente to je velik um
    saltare in mente priti na pamet

    2. misel, miselna pozornost:
    rivolgere la mente a qcs. na kaj misliti
    avere la mente in qcs. o čem vneto razmišljati

    3. spomin:
    sapere a mente znati na pamet
    tenere a mente spomniti, spominjati se
    uscire di mente pozabiti

    4. namera, namen:
    avere in mente (di) nameniti se
    ficcarsi in mente di fare qcs. nameravati, v glavo si vtepsti kaj
  • mêsti (mêdem)

    A) imperf. confondere

    B) mêsti se (mêdem se) imperf. refl.

    1. (mešati se) mescolarsi

    2. (blesti) farneticare, vaneggiare:
    bruha in mede se ji vomita e farnetica

    3. nareč. (biti, zadrževati se) pog. trafficare:
    kar naprej se mede v kuhinji è sempre lì a trafficare in cucina
    pren. kaj se ti mede? ma che hai, le traveggole?
    pren. vse to se mu je medlo po glavi tutti questi pensieri gli si accavallavano nella mente
  • méšati (-am)

    A) imperf. ➞ zmešati, pomešati

    1. mescolare, mischiare:
    mešati polento mescolare la polenta

    2. mescolare, miscelare, impastare; rad. mixare, missare;
    mešati barve mescolare i colori
    mešati karte mescolare le carte
    mešati pijače miscelare le bevande, i cocktail
    mešati beton impastare il calcestruzzo

    3. mescolare, confondere:
    mešati imena, pojme confondere i nomi, i concetti
    mešati sanje z resničnostjo mescolare, confondere sogni e realtà

    4. pren. coinvolgere, intromettere

    5. pren. confondere (le idee), disorientare:
    taki filmi samo mešajo mladino sono pellicole buone soltanto a confondere le idee dei giovani
    dve uri sem mešal blato po hribih per due ore ho guazzato nel fango per i monti
    pog. mešati glavo dekletu far girare la testa alla fanciulla
    pog. nov avto mu meša glavo c'ha il chiodo della nuova automobile
    ne mešaj te godlje a voler sciogliere l'intrico si rischia di ingarbugliare ancora
    pog. mešati komu načrte, štrene mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    ne mešaj se med moža in ženo fra moglie e marito non mettere il dito

    B) méšati se (-am se) imperf. refl.

    1. mescolarsi:
    v njegovem glasu se mešata ginjenost in veselje nella sua voce si mescolano commozione e gioia

    2. farneticare, vaneggiare:
    vročico ima in meša se ji dalla febbre farnetica
    pren. vse to se mu je mešalo po glavi tutti questi pensieri gli si accavallavano nella mente
    od dela, skrbi se mi kar meša dal lavoro, dalle preoccupazioni finirò con l'impazzire
    kaj se ti meša, da to delaš, govoriš?! macché hai le traveggole a fare, a parlare così?!
  • mí | mé (nas) pron.

    1. noi; noialtri, noialtre:
    drugi delajo, mi pa spimo gli altri lavorano, noi dormiamo
    (v brezosebni rabi v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek) kaj nam je storiti? cosa (dobbiamo) fare?

    2. (v dajalniku izraža pripadnost in osebno prizadetost):
    oče nam je umrl è morto nostro padre
    pazi, da nam ne zboliš attento a non ammalarti

    3. (pluralis modestiae, pluralis maiestatis):
    na današnjem predavanju nas zanima predvsem vsebina romana nell'odierna conferenza ci interessa anzitutto il contenuto del romanzo
    Mi, Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije noi Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zaradi nas naj naredi, kar hoče quanto a noi faccia quel che gli pare
    pridi k nam na večerjo vieni a cena da noi
    pog. to naj ostane med nami resti fra noi
    vsi so z nami tutti sono con noi
  • mimogredé adv.

    1. strada facendo; di passaggio; nel contempo

    2. rapidamente; con facilità

    3. (izraža, da se kaj posebej ne poudarja)
    mimogrede povedano, mi ni všeč detto fra noi, non mi piace
    to vprašanje ni bilo tako mimogrede una domanda posta non a caso