Franja

Zadetki iskanja

  • gēsta f pl.

    1. junaška dela, junaštva, podvigi:
    le gesta degli antenati junaška dela prednikov
    canzoni di gesta lit. chansons de geste, srednjeveški viteški epi

    2. iron. podvigi:
    mi hanno narrato le tue gesta pravili so mi o tvojih podvigih
  • giù

    A) avv.

    1. dol, doli:
    scendi subito giù! pridi takoj dol!
    venite a giocare giù in cortile pridite se igrat na dvorišče
    andare su e giù hoditi gor in dol, sem in tja
    andare giù pren. oslabeti, iti na slabše
    essere giù di moda zastareti, iti iz rabe
    non mi va giù ne morem požreti, pogoltniti (tudi pren.);
    buttare giù podreti, porušiti; strmoglaviti:
    hanno buttato giù il governo strmoglavili so vlado
    buttare giù la pasta pog. dati kuhati testenine
    buttare giù un boccone pren. kaj mimogrede prigrizniti
    buttare giù un'idea, due righe na hitro orisati, skicirati zamisel
    buttarsi giù leči; pren. zgubiti pogum, obupati
    mandare giù il rospo pren. molče požreti nasilje, objestnost, nesramnost
    mettere giù odložiti:
    mettere giù il soprabito odložiti, sleči površnik
    tirare giù i santi del cielo pren. pridušati se, preklinjati
    venire giù ekst. podreti se:
    non mi muovo nemmeno se viene giù il mondo ne premaknem se od tod, pa če se svet podre
    viene giù un'acqua! lije kot iz škafa!

    2. giù giù (za izražanje dolgega, počasnega premikanja navzdol):
    si calava giù giù lungo la facciata della casa con una fune počasi se je spuščal z vrvjo po pročelju hiše

    3. (v eliptičnih izrazih prigovarjanja, ukaza, jeze ipd.)
    giù da quella sedia! dol s stola!
    giù le mani! roke dol!
    giù la maschera! pren. dovolj pretvarjanja!
    e giù botte da orbi nato pa so padle batine

    4.
    in giù navzdol:
    è caduto a testa in giù padel je z glavo navzdol

    5.
    da, di giù od spodaj:
    il rumore viene di giù hrup prihaja od spodaj
    da giù in su od spodaj navzgor
    di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod, z vseh strani

    6.
    su per giù, giù di lì približno, nekako:
    ha su per giù quarant'anni star je približno štirideset let
    saremo in venti o giù di lì kakih dvajset nas bo

    B) prep.
    giù per po:
    se ne veniva giù per il sentiero prihajal je po stezi
    andare su e giù per la strada, per la piazza, per la stanza hoditi gor in dol po ulici, po trgu, po sobi
  • gledé

    A) prep.

    1. (za izražanje pojasnila) riguardo a, in merito a, quanto a, circa, su;
    predpisi glede dohodnine le norme sul reddito
    glede teh vprašanj so mnenja različna riguardo a tali questioni le opinioni divergono

    2. (za izražanje cilja) per, circa:
    ali si uredil glede prenočišča? per il pernottamento hai combinato qualcosa?

    3. (za izražanje stališča, s katerega se kaj presoja) quanto a, come:
    glede nadarjenosti presega vse sošolce come talento supera tutti i compagni di scuola

    B) gledé na adv.

    1. (izraža stališče, s katerega se kaj presoja) quanto a, riguardo a:
    preizkus materiala glede na odpornost prova del materiale quanto a resistenza
    glede na to, da je cesta slaba, ne vozi prehitro essendo la strada in cattivo stato, non correre troppo

    2. (izraža primerjavo, nasprotje) rispetto a, dato, malgrado:
    število naročnikov je glede na lansko leto močno padlo rispetto all'anno scorso il numero degli abbonati è sensibilmente calato
    glede na neizkušenost se je kar dobro uveljavil si è affermato malgrado l'inesperienza
  • globél (-i) f

    1. avvallamento, depressione; anfratto; forra; orrido

    2. knjiž. (jamica, vdolbina) occhiaia, orbita:
    oči so mu izstopile iz globeli gli occhi gli uscivano dalle orbite
  • gnáti (žênem)

    A) imperf. ➞ pognati

    1. spingere, muovere, far andare, azionare:
    motor žene črpalko il motore muove la pompa
    predica žene kolovrat la filatrice spinge l'arcolaio
    gnati koso falciare
    gnati vesla remare
    gnati konja incitare, spronare il cavallo
    gnati sovražnika incalzare il nemico

    2. (delati, da pride žival na določeno mesto) portare, condurre, menare:
    gnati živino na pašo condurre le bestie al pascolo
    gnati obsojenca na morišče condurre il condannato al patibolo

    3. pren. (povzročati, da je kdo zelo aktiven, da pride kdo v določeno stanje) spingere, costringere; portare, indurre:
    celo otroke ženejo k težkemu delu costringono persino i bambini a fare lavori pesanti
    gnati v obup portare, indurre alla disperazione
    gnati v smrt portare alla morte, a morire

    4. pren. (kar naprej ponavljati) ripetere (fino alla noia), macinare, rimasticare:
    ženske so gnale svoj očenaš le donnette macinavano padrenostri

    5. (brsteti) mettere gemme, mettere spighe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. gnati stvar predaleč esagerare
    pren. gnati vse na nož litigare sempre, essere sempre ai ferri corti
    pren. gnati vik in krik levare alte grida di protesta
    pren. gnati si kaj k srcu prendersi a cuore
    med. gnati (bolnika)
    na blato, na vodo (dover) andare spesso di corpo, a orinare
    gnati k smehu far ridere, indurre al riso
    pren. gnati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    gnati trmo incaponirsi in qcs.
    gnati na pašo, na gorsko pašo pascere, alpeggiare

    B) gnáti se (žênem se) imperf. refl.

    1. sforzarsi, sfaticare, sgobbare:
    gnati se brez oddiha sfaticare senza sosta

    2. (s težavo se premikati) arrancare
  • goloso agg.

    1. sladkosneden, požrešen:
    i bambini sono golosi di marmellata otroci so požrešni na marmelado

    2. slasten (tudi pren.)

    3. dražljiv, pikanten:
    una notizia golosa pikantna novica
  • gomazéti (-ím) imperf.

    1. brulicare, formicolare, pullulare (tudi pren.):
    mravlje so gomazele le formiche brulicavano
    po cestah gomazi množica ljudi la folla brulica per le strade
    čudne misli mu gomazijo po glavi la testa gli brulica di strani pensieri

    2. (imeti neprijeten občutek zaradi kakega dogodka, tudi impers. ) sentire un formicolio:
    gomazi mi po vsem telesu sento un formicolio per tutto il corpo
  • gomézica (-e) f

    1. pl. gomezice (srh, mravljinci) brividi; pelle d'oca:
    gomezice so mi šle po hrbtu mi sono venuti i brividi per la schiena

    2. alp. acqua nevosa, acqua che zampilla dalle crepe
  • gôra (-e) f

    1. monte, montagna; vetta:
    v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
    iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
    strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
    pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
    velik ko gora alto come una montagna
    geogr. ledena gora iceberg
    (vzklik) križana gora! santo cielo!

    2. nareč. vigneto in collina

    3. bosco (di montagna)

    4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
    gora denarja un flagello di quattrini
    imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
    (v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
    naše gore list uno dei nostri, un connazionale
    šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna
  • gospodováti (-újem) imperf.

    1. dominare, ekst. padroneggiare;
    po naši deželi so gospodovali tujci gli stranieri dominavano il nostro paese
    gospodovati čustvom padroneggiare i sentimenti

    2. pren. (biti splošno razširjen) predominare; imperversare; imperare:
    v tistih časih je gospodovala huda lakota in quei tempi imperversava una terribile carestia
    moda, ki prevladuje že vrsto let una moda che impera da vari anni
  • gostováti (-újem) imperf.

    1. essere in tournée:
    včeraj so gostovali na igrišču v Domžalah avstrijski reprezentanti ieri si è esibita sul campo di Domžale la squadra (ospite) austriaca

    2. essere (temporaneamente) ospitato:
    učiteljišče gostuje v gimnaziji l'istituto magistrale è temporaneamente ospitato nell'edificio del liceo

    3. essere ospite
  • govoríti (-ím) imperf.

    1. parlare:
    govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
    govoriti skozi nos parlare col naso
    govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
    govoriti s težavo parlare con difficoltà
    govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
    govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
    govoriti na pamet parlare a braccio
    afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

    2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
    kaj govoriš? cosa dici?
    govoriti resnico dire la verità
    govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
    govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
    govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
    govoriti spretno saper parlare
    govoriti o čem parlare di qcs.
    govoriti proti komu criticare qcn.
    pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

    3. (znati jezik) parlare:
    govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
    govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
    govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

    4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
    pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
    z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

    5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
    številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
    pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
    pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
    pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
    govoriti drug čez drugega parlare confusamente
    govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
    pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
    govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
    o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
    pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
    govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
    govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
    govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
    pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
    to govori vam v prid ciò depone a suo favore
    o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
    govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
    govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
    govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
    govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
    govoriti nepovezano sconnettere
    govoriti o nepravem času, preveč straparlare
    govoriti prisiljeno recitare
    govoriti prostaško ruttare
    govoriti s kretnjami parlare a gesti
    govoriti v prispodobah metaforeggiare
    govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
    PREGOVORI:
    kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
    govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • grandinare

    A) v. intr. impers. (pres. grandina) padati (toča)
    è (ha) grandinato tutto il giorno ves dan je padala toča

    B) v. intr. pren. padati, usuti se kot toča, deževati:
    le bombe grandinavano tutt'intorno bombe so kot toča padale vsenaokrog
    dopo tanti incidenti le multe grandineranno po tolikih prometnih nesrečah bodo globe kar deževale
  • grattare

    A) v. tr. (pres. gratto)

    1. praskati, čohati:
    grattarsi la testa praskati se po glavi
    grattarsi la pancia pren. vulg. praskati se po jajcih, lenariti
    grattare la rogna, la scabbia pren. zadeti v živo
    grattare dove prude pren. praskati, kjer srbi
    grattare gli orecchi a qcn. laskati komu

    2. ekst. drgniti, ribati, strgati:
    grattare il formaggio strgati sir
    grattare uno strumento šalj. praskati, brenkati po instrumentu

    3. pren. pog. ukrasti, suniti:
    si è fatto grattare il portafoglio sunili so mu listnico

    B) v. intr. avto pog. slabo prestaviti, zahreščati s prestavami
  • gravare

    A) v. tr. (pres. gravo) obremeniti, naložiti (tudi pren.):
    gravare gli alunni di compiti naložiti učencem naloge
    gravare i cittadini di tasse državljanom naložiti davščine
    gravare la mano su qcn. koga prestrogo kaznovati

    B) v. intr. pritiskati:
    l'arco grava sui pilastri lok pritiska na stebre; vsa teža loka je na stebrih
    tutte le spese gravano su di me vsi izdatki so na mojih plečih
  • grondare

    A) v. intr. (pres. grondo) kapljati, cureti; ekst. liti:
    il sudore gli grondava dalla fronte pot mu je lil s čela

    B) v. tr. teči, liti:
    la ferita gronda sangue iz rane teče kri
    mani che grondano sangue pren. krvave roke; roke, ki so se umazale s krvjo
  • guasto

    A) agg.

    1. pokvarjen, poškodovan:
    orologio guasto pokvarjena ura
    pere guaste gnile hruške
    dente guasto gnil zob

    2. pren. pokvarjen, izprijen:
    cervello guasto izprijeni možgani
    avere il sangue guasto con qcn. pren. biti jezen na koga

    B) m

    1. okvara, kvar:
    mancò la luce per un guasto all'impianto elettrico zaradi okvare na električni napeljavi ni bilo luči

    2. pren. gniloba, izprijenost, pregreha:
    in questa società c'è del guasto v tej družbi je nekaj gnilega

    3. pren. nesoglasja, razprtije, trenja:
    c'è del guasto tra noi med nami so razprtije
  • gusto m

    1. okus

    2. okus; užitek:
    un cibo privo di gusto jed brez okusa
    fare il gusto a qcs. navaditi se na kaj
    mangiare di gusto jesti z užitkom
    è di mio gusto po mojem okusu je

    3. veselje, zadovoljstvo:
    ridere di gusto veselo se smejati
    ci siamo tolti il gusto di esprimere liberamente il nostro parere dovolili smo si svobodno izraziti svoje mnenje
    ci ho gusto a sapere che non sono il solo a sopportarli rad vem, da jih še kdo drug težko prenaša
    avrei un gusto matto se la vostra impresa fallisse strašno bi mi bilo všeč, če bi vam podvig spodletel!
    prendere gusto a qcs. začeti v čem uživati

    4. okus, nagnjenje:
    sui gusti non si discute o okusih ne gre razpravljati
    sono scherzi di pessimo gusto to so skrajno neokusne šale
    PREGOVORI: tutti i gusti sono gusti preg. kolikor ljudi, toliko čudi

    5. okus; čut, občutek:
    formarsi, educare il gusto izoblikovati si, vzgajati okus
    avere il gusto della musica imeti čut za glasbo
    di buon gusto dobrega okusa
    di cattivo gusto slabega okusa, cenen
    scrivere, esprimersi con gusto izbrano pisati, izražati se z okusom
  • hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

    1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
    fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

    2. (v zvezi s 'kaj, nič')
    hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
    hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

    3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
    odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

    4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
    ali čemo iti? vogliamo andare?
    ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
    kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

    5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
    ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
    kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

    6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
    naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
    naj stane, kar hoče costi quel che costi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    usoda je hotela, da destino volle che
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
    pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
    o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
    pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
    pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
    ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
    pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
    največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
    več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
    to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
    hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
    pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
    hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare
  • hruméti (-ím) imperf.

    1. far rumore, rumoreggiare; strepitare; infuriare (tempesta); correre; pren. stridere, rombare:
    Turki so hrumeli po deželi i turchi correvano il paese, facevano scorrerie per il paese

    2. pren. (razvneto govoriti) tuonare; inveire