Franja

Zadetki iskanja

  • trasparēnza f

    1. prozornost; prosojnost:
    in trasparenza proti luči

    2. pren. jasnost; publ. transparenca
  • udréti (udrèm) perf. pog. udreti jo precipitarsi, lanciarsi, correre:
    udreti jo proti domu correre a casa
  • upérjen (-a -o) adj. puntato; diretto, rivolto:
    njegova kritika je uperjena zoper zlorabe, proti zlorabam la sua critica è rivolta contro gli abusi
  • uporábiti (-im) | uporábljati (-am) perf., imperf.

    1. usare, far uso; impiegare; servirsi (di); ricorrere (a); applicare:
    papirnato embalažo lahko uporabite le enkrat (imballaggio di carta) usa e getta
    policija je uporabila orožje la polizia ha fatto uso delle armi, è ricorsa alle armi
    tega zakona v praksi še niso uporabili la legge non ha avuto finora un'applicazione pratica

    2. servirsi; approfittare; sfruttare:
    uporabil je vsako priliko, da bi govoril z njo approfittò di ogni occasione per parlarle
    uporabiti šibko stran nekoga approfittare del, sfruttare il debole di qcn.

    3. usare, riportare, ricorrere (a):
    uporabiti citat ricorrere a una, riportare una citazione

    4. uporabiti, uporabljati za, kot usare, impiegare per, impiegare, usare come:
    uporabljati plin za kuhanje impiegare il gas in cucina, per cucinare
    uporabljati denar kot menjalno sredstvo usare il denaro come mezzo di scambio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. uporabiti prave prijeme pri kom saper prendere qcn. dal verso giusto
    pren. uporabiti koga proti komu istigare qcn. contro
    pren. uporabiti koga za ščit servirsi di qcn. come scudo
    spretno uporabljati jezik avere la parlantina sciolta
    ne znati uporabljati pameti non saper ragionare di testa propria
    pren. pogosto uporabljati palico bastonare, picchiare spesso
  • upórnik (-a) | -ica (-e) m, f

    1. ribelle, rivoltoso (-a), sedizioso (-a); ammutinato (-a); insorto (-a):
    uporniki na ladji Bounty gli ammutinati del 'Bounty'
    pobiti, zajeti upornike uccidere, catturare i ribelli

    2. pren. ribelle; contestatore (-trice):
    uporniki proti družbenim normam i contestatori delle norme sociali
  • uprizárjati (-am) | uprizoríti (-ím) imperf., perf.

    1. gled. rappresentare; dare, mettere in scena; allestire un spettacolo:
    uprizarjati Goldonija mettere in scena (le commedie del) Goldoni

    2. pren. inscenare:
    uprizarjati gonjo proti komu inscenare una campagna diffamatoria contro qcn.
    uprizoriti škandal inscenare uno scandalo
  • usmériti (-im) | usmérjati (-am) perf., imperf.

    1. canalizzare, convogliare, instradare, incanalare:
    usmeriti ladje proti pristanišču convogliare le navi al porto
    usmerjati promet canalizzare il traffico
    usmerjati skupino turistov instradare un gruppo di turisti

    2. indirizzare, orientare; rivolgere:
    izvozno usmerjati gospodarstvo orientare l'economia verso l'export
    usmeriti pozornost k čemu rivolgere l'attenzione a qcs.
    usmeriti študente k raziskovalnemu delu indirizzare gli studenti alla ricerca
    usmeriti korak proti domu volgere i passi verso casa
    redko usmerjati navznoter introvertere
    navt. usmerjati proti vetru orzare, poggiare
  • utile

    A) agg.

    1. koristen, primeren, uporaben:
    carico utile nosilnost
    prodotto utile contro i parassiti preparat proti zajedavcem
    tempo utile rok
    rendersi utile pomagati

    2. donosen; ugoden:
    dominio utile pravo pravica uživanja
    lavoro utile donosno delo
    vento utile ugoden veter

    B) m

    1. koristno:
    unire l'utile e il dilettevole združiti koristno s prijetnim

    2. korist

    3. ekon. dobiček; obresti:
    utile lordo, netto bruto, čisti dobiček
    partecipare agli utili di un'impresa biti soudeležen pri dobičku podjetja
    prestare denaro con un utile del 20% posojati denar z dvajsetodstotnimi obrestmi
  • vaccinazione f med. cepljenje, vakcinacija:
    vaccinazione antivaiolosa cepljenje proti kozam
  • vakcína (-e) f med. (cepivo) vaccino:
    cepiti z vakcino vaccinare
    vakcina proti steklini vaccino antirabbico
  • večéren (-rna -o) adj. sera, di, della sera; serale; knjiž. serotino, vespertino:
    večerni tisk stampa sera
    večerni list giornale della sera
    večerna šola scuola serale
    večerna predstava spettacolo serale, serata
    rel. večerna maša messa vespertina
    večerna molitev (pri redovnikih) compieta
    večerna prireditev soirée
    proti večeru sull'imbrunire
    obl. večerna obleka toilette; abito da sera
    zool. večerni pavlinček smerinto (Smerinthus ocellatus)
  • véter (-tra) m vento; ekst. aria:
    veter piha, vleče il vento soffia, tira
    veter napenja jadra il vento gonfia le vele
    veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
    veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
    hoditi proti vetru andare contro vento
    zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
    jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
    nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
    blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
    hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
    severni veter tramontana
    južni veter austro
    vzhodni, zahodni veter levante, ponente
    krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
    čelni veter vento contrario
    astr. sončni veter vento solare
    geogr. pasatni veter aliseo
    kopni veter vento di terra
    morski veter vento, brezza di mare
    rafalni veter vento a raffiche
    vzgonski veter corrente ascendente
    anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
    konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
    jakost vetra forza del vento
    navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
    jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
    zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
    kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
    začel je pihati drug veter è cambiato il vento
    dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
    govoriti vetru, v veter parlare al deserto
    predati se vetru lasciarsi andare
    delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
    evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
    zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
    boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
    po vetru secondo il vento che tira
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • via1 f

    1. cesta, pot; ulica:
    via comunale, provinciale, statale občinska, provincialna, državna cesta
    via asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
    via battuta prometna cesta
    via cieca, senza uscita slepa ulica (tudi pren.);
    via Dante Dantejeva ulica
    via Trieste Tržaška cesta
    via traversa prečna ulica
    a mezza via na pol poti
    incontrarsi per via srečati se na ulici, na cesti
    mettersi la via fra le gambe, fra i piedi pren. prehoditi pot, ulico peš

    2. ekst. pot, steza:
    via d'acqua navt. luknja, špranja
    via armentaria živinska steza
    via coperta voj. strelski jarek, rov
    via libera prost prehod
    dare via libera pustiti prosto pot (tudi pren.)

    3. (v nekaterih izrazih za označevanje prehoda, prenosa) po, prek:
    via satellite prek satelita
    prendere il rapido Milano-Roma, via Bologna peljati se z ekspresom Milano-Rim prek Bologne
    viaggiare via mare, terra potovati po morju, po kopnem

    4. astr.
    via lattea rimska cesta

    5. anat. pot:
    via digerente, respiratoria prebavna, dihalna pot
    via locale, orale, parenterale lokalno, oralno, parenteralno (jemanje zdravil)

    6. pren. pot:
    la via della coca kokainska pot
    la via della seta hist. pot svile
    fanali di via navigacijske luči
    fare, tenere una via iti po neki poti
    fare la via dell'America navt. pluti proti Ameriki
    insegnare a qcn. la via pokazati komu pot
    mettersi in via kreniti na pot

    7. alpin. pot, vzpon:
    alta via alpinistični vzpon
    via ferrata zavarovana pot
    ripetere una via ponoviti vzpon

    8. ekst. pot, potovanje:
    in via, per via po poti, spotoma
    il malato è in via di guarigione bolnik se dobro zdravi

    9. pren. kariera:
    la via degli affari poslovna kariera
    infiorare la via a qcn. pren. komu pomagati v karieri

    10. pren. stran:
    parente per via di madre sorodnik po materini strani

    11. pren. sredstvo, možnost:
    via aerea ptt letalska pošta
    via e brevi trgov. hitre poti (telegraf, telefon)
    via di scampo, d'uscita izhod

    12. pren. (življenjska, moralna) pot:
    essere sulla buona, sulla retta via biti na dobri, na pravi poti, iti po pravi poti

    13. pren. pot, način (za dosego cilja):
    in via confidenziale, privata zaupno, zasebno
    via di mezzo srednja pot
    per vie traverse pren. z zvijačo, na nepošten način
    trovare la via del cuore najti pot do srca, ganiti

    14. zaključek; dokaz

    15.
    per via di zaradi
    per via che pog. ker:
    devo studiare per via dell'esame moram se učiti zaradi izpita
    non mi sono mosso da casa per via che stavo male nisem šel iz hiše, ker sem bil bolan

    16. pot, postopek:
    adire le vie legali pravo ubrati sodno pot, tožiti
    agire per via diplomatica delovati po diplomatski poti
    in via provvisoria začasno
    vie di fatto fizični napad
    passare a vie di fatto fizično napasti
  • vihtéti (-ím)

    A) imperf.

    1. brandire; sventolare:
    vihteti bič brandire la frusta
    vihteti zastavice sventolare le bandierine

    2. brandire, maneggiare, usare (nel lavoro), lavorare:
    vihteti kramp, lopato picconare, lavorare con la pala
    vihteti koso falciare
    pren. vihteti pero scrivere
    pren. vihteti kadilnico komu, pred kom incensare qcn.
    vihteti orožje proti komu minacciare qcn. (con le armi)

    B) vihtéti se (-ím se) imperf. refl. slanciarsi, balzare:
    vihteti se na konja balzare in sella
    vihteti se s skale na skalo saltare di roccia in roccia
  • vōlgere*

    A) v. tr. (pres. vōlgo)

    1. obrniti, obračati; usmeriti, usmerjati:
    volgere il cammino, i passi verso usmeriti se k, kreniti proti
    volgere in fuga il nemico sovražnika pognati v beg
    volgere gli occhi, lo sguardo verso pogledati, usmeriti, upreti pogled k

    2. pren. obrniti, obračati:
    volgere le cose in scherzo obrniti kaj v šalo
    volgere in dubbio qcs. podvomiti o čem
    volgere ad altro uso nameniti drugam

    3. knjižno
    volgere nella mente qcs. razmišljati o čem, kaj premlevati

    B) ➞ vōlgere, vōlgersi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ vōlgo)

    1. obrniti, obračati se; zaviti:
    volgersi a destra, a sinistra zavijati v desno, v levo
    volgersi in fuga spustiti se v beg, zbežati

    2. iti, hoditi k; vleči (barva):
    la partita volge al termine tekma gre h koncu
    un giallo che volge al marroncino rumena barva, ki vleče na svetlorjavo
    la situazione volge al peggio, il tempo volge al brutto stanje, vreme se slabša

    C) ➞ vōlgersi v. rifl. (pres. mi vōlgo)

    1. obrniti, obračati se k
    volgersi attorno pogledati okoli (sebe)
    la sua rabbia si è volta contro di noi njegova jeza se je obrnila na nas, se je stresla na nas

    2. pren. posvetiti, posvečati se; vdati se:
    volgersi ad opere di beneficenza posvetiti se dobrodelnosti
  • vōlta1 f

    1. obračanje, obrat; ovinek, zavoj:
    a volta di corriere ekst. takoj, z obratno pošto
    andare in volta, girare in volta obrniti, obračati se
    dar volta, dar di volta il cervello ponoreti
    dar la volta skisati se (vino)
    fare una volta zavijati (cesta)
    mettere in volta pognati v beg

    2. navt. namotavanje (vrvi):
    dar volta namotati vrv (na priveznik)

    3. aero pentlja, luping

    4. šport
    gran volta veletoč (orodna telovadba)

    5. volta (ples)

    6. smer:
    alla volta di proti:
    partimmo alla volta di Milano odpotovali smo proti Milanu

    7. pren. vrstni red, vrsta, zaporedje:
    a volta a volta po vrsti
    alla volta, per volta po:
    uno, due alla volta po eden, po dva
    è la mia volta jaz sem na vrsti, na meni je vrsta
    ogni cosa a sua volta vse ob svojem času
    si alzò e parlò a sua volta vstal je in tudi sam spregovoril
    volta per volta od primera do primera

    8. pot, krat:
    una volta enkrat
    due, tre volte dvakrat, trikrat
    cento, mille volte stokrat, tisočkrat
    a volte, alle volte, certe volte včasih
    altra volta v preteklosti
    di volta in volta vsakič
    molte, tante volte pogostoma, velikokrat
    poche, rare volta malokdaj
    una volta nekoč
    una volta, una buona volta! vendar
    una volta che (giacché) ker
    una volta per tutte enkrat za vselej
    una volta tanto vsake toliko
  • voltare

    A) v. tr. (pres. vōlto)

    1. obrniti, obračati:
    voltare le acque speljati vodo
    voltare casacca, gabbana pren. obrniti plašč (po vetru), biti nestanoviten
    volta pagina! pog. govorimo o čem drugem!
    voltare la prua verso la riva obrniti premec proti obali
    voltare le spalle a qcn. komu obrniti hrbet; pren. koga pustiti na cedilu
    voltare le spalle alla fortuna pren. zamuditi ugodno priložnost
    voltare le spalle al nemico pobegniti, bežati pred sovražnikom

    2. knjižno prevesti, prevajati

    3. zaviti, iti za:
    appena voltato l'angolo c'è la fermata postajališče je takoj za vogalom

    B) v. intr. zaviti; iti, hoditi v:
    voltare a destra, a sinistra zaviti v desno, v levo

    C) ➞ voltarsi v. rifl. (pres. mi vōlto)

    1. menjati se; obrniti, obračati se; iti na:
    il tempo si sta voltando al brutto vreme gre na slabše

    2. obrniti, obračati se:
    non saper dove voltarsi, da che parte voltarsi pren. ne vedeti kaj storiti, kam se obrniti (po pomoč)
    voltarsi contro qcn. upreti se komu
  • votare

    A) v. tr. (pres. voto)

    1. izglasovati (zakon)

    2. relig. zaobljubiti, zaobljubljati

    B) v. intr. glasovati:
    votare a favore di, contro glasovati za, proti
    votare per un partito glasovati za stranko

    C) ➞ votarsi v. rifl. (pres. mi voto)

    1. relig. zaobljubiti, zaobljubljati se

    2. vdati, vdajati se:
    votarsi alla morte podati se v smrt, zavestno tvegati smrt
  • vríšč (-a) m chiasso, schiamazzo; putiferio; pog. cagnara:
    zagnati vrišč proti čemu attaccare aspramente, stroncare (un libro e sim.)
  • vstájati (-am) | vstáti (vstánem) imperf., perf.

    1. alzarsi, levarsi; drizzarsi:
    vstajati izza mize alzarsi da tavola
    vstajati iz postelje alzarsi dal letto

    2. vstajati od interrompere, abbandonare:
    vstajati od dela, branja interrompere il lavoro, la lettura

    3. levarsi, sollevarsi:
    izpod nog so vstajali oblaki prahu di sotto i piedi si levavano nubi di polvere

    4. sorgere, manifestarsi; risuscitare, ricomparire, riemergere:
    v njem je vstajala preteklost, zavest krivde in lui risuscitava il passato, riemergeva il senso di colpa

    5. pren. risuscitare, risorgere:
    vstajati iz revščine risorgere dalla miseria

    6. pren. insorgere, ribellarsi:
    tlačani so pogosto vstajali proti graščakom i servi della gleba insorgevano spesso contro i feudatari

    7. rel.
    vstati od mrtvih risorgere
    Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vstati, vstajati (lasje) rizzarsi (di capelli)
    vstajati s petelini alzarsi al canto del gallo
    vstajati lačen od mize levarsi da tavola affamato, lasciare la tavola con lo stomaco vuoto
    vstal je vik in krik ne nacque un tafferuglio
    vstati z levo nogo alzarsi di malumore
    vstati na pot andarsene
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca