Franja

Zadetki iskanja

  • drvén (-a -o) adj.

    1. (lesen) di legno, ligneo:
    biti drven od mraza irrigidirsi, farsi rigido dal freddo

    2. pren. (neroden, okoren) goffo, maldestro
  • držáva (-e) f

    1. stato; paese:
    predstavljati, ustanoviti, voditi državo rappresentare, fondare, guidare uno stato
    kontinentalna, pomorska država paese continentale, marittimo
    absolutistična, demokratična država stato assolutistico, democratico
    zvezna država stato federale
    ločitev cerkve od države separazione fra Chiesa e Stato
    hist. mestna država (v starem veku) città stato, polis; (v srednjem veku) comune

    2. (državni aparat) stato

    3. publ. (država, državna oblast) Palazzo
  • echeggiare v. intr. (pres. echeggio) odmevati, odzvanjati, razlegati se:
    la sala echeggiava delle loro risate dvorana je odmevala od njihovega smeha
  • enájst (-ih) numer. undici
    a) v samostalniški rabi:
    od enajstih so živi še trije di undici ne sono in vita ancora tre
    pridem ob enajstih vengo alle undici
    b) v prilastkovi rabi:
    z enajstimi možmi con undici uomini
    c) inv.
    leži v sobi enajst è ricoverato nella stanza numero undici
  • ēssere*1

    A) v. intr. (pres. sono)

    1. biti, obstajati:
    Dio è Bog je
    Dio non è Boga ni
    bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
    non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni

    2. živeti:
    c'era una volta živel je nekoč
    Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa

    3. biti, zgoditi se:
    sarà quel che sarà kar bo, pa bo
    che sarà di me? kaj bo z mano?
    che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?

    4. biti, priti:
    fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
    un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
    ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
    ci sei? pren. pog. jasno?

    5. biti; nahajati se, živeti v:
    allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
    essere al sicuro biti na varnem
    essere nei guai biti v škripcih
    siamo alle solite! pa smo spet tam!
    essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
    che ora è? koliko je ura?
    da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra

    6. biti (kot kopulativni glagol):
    la balena è un mammifero kit je sesalec
    come se niente fosse meni nič tebi nič

    7. pog. tehtati:
    il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
    quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo

    B) (v raznih predložnih zvezah)

    1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
    essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
    essere in gran numero biti v velikem številu
    essere in forse, in dubbio biti v dvomu
    se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
    essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
    essere di turno biti na vrsti
    essere di Trieste biti iz Trsta
    questo non è da voi to vam ni podobno
    essere di ritorno vračati se
    essere da più, da meno več, manj veljati

    2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
    è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
    è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
    non c'è nulla da dire ni kaj reči
    c'è da piangere človek bi se zjokal

    3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
    siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto

    4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
    per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
    per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj

    5. v. intr. impers.
    è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
    è come tu dici tako je, kot praviš
    beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi
  • ēst m geogr. vzhod:
    a est di vzhodno od
  • fame f

    1. lakota:
    fame da lupi volčja lakota
    soffrire, patire la fame trpeti lakoto
    morire di fame umreti od lakote
    morto di fame revež, siromak
    cavarsi la fame potešiti lakoto
    ingannare la fame kaj malega pojesti
    brutto come la fame pog. grd ko smrt
    lungo come la fame dolg ko prekla

    2. velika lakota, pomanjkanje

    3. pren. lakota, pohlep, požrešnost:
    fame di gloria slavohlepje
    fame dell'oro pohlep po zlatu
  • fànt (fánta)

    A) m

    1. giovanotto, giovane, ragazzo:
    lep, postaven fant un bel giovane
    na fanta ostriženo dekle ragazza con capelli alla maschietta, à la garçonne

    2. scapolo; ekst. vitellone

    3. pren. (pogumen, odločen moški) uomo:
    pokazati se fanta comportarsi da uomo

    4. (doraščajoča oseba moškega spola) ragazzo:
    v razredu je več fantov kot deklet nella classe ci sono più ragazzi che ragazze

    5. pog. (sin) figlio (maschio); (vajenec) giovane (di bottega), ragazzo, garzone

    6. ragazzo; innamorato; fidanzato

    7. igre fante:
    pikov fant fante di picche
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. fant od fare ragazzo in gamba
    fant, kakršnih gre dvanajst na ducat un giovane mediocre, insignificante

    B) inter.

    1. (za izražanje navdušenja) fantastico:
    fant, kako pojejo fantastico come cantano bene!

    2. (za izražanje nejevolje, jeze) madonna:
    fant, si sitna madonna, quanto sei noiosa!
  • fára (-e) f rel. (župnija) parrocchia; parrocchia (chiesa o ufficio, dimora del parroco):
    nikoli ni prestopil meje domače fare non ha mai passato i confini della propria parrocchia
    pog. fant od fare ragazzo in gamba
    petje se je razlegalo čez devet far il canto si sentiva molto lontano
    pren. na žegnanje so prišli iz sedmih far alla sagra venne gente da ogni dove
  • fare*

    A) v. tr. (pres. faccio)

    I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

    1. delati, narediti, ustvariti:
    Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
    fare figli narediti otroke
    fare foglie pognati liste

    2. delati, povzročiti:
    le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

    3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
    fare una legge oblikovati zakon
    fare il male, il bene delati dobro, zlo
    fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

    4. posnemati:
    fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

    5. izdelati, narediti, proizvajati:
    fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
    fare un quadro naslikati sliko
    fare una statua izklesati kip
    fare testamento napraviti oporoko

    6. kuhati, pripravljati:
    fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
    fare da mangiare skuhati

    7. šteti, imeti:
    Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

    8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
    fare fortuna obogateti
    fare denari a palate služiti na kupe denarja

    9. puščati:
    la ferita fa sangue rana krvavi
    la pentola fa acqua lonec pušča
    fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

    10. mat. biti (pri računskih operacijah):
    tre per due fa sei trikrat dva je šest

    11. izvoliti, imenovati:
    fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
    fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

    12. opravljati poklic:
    fare il medico biti zdravnik
    fare da padre biti kot oče

    13. misliti, meniti, imeti za:
    dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
    fare un proposito skleniti, odločiti
    fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

    II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

    1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
    fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
    fare presto pohiteti, biti zgoden
    fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
    fare i fatti propri brigati se zase
    fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
    fa' tu ti odloči, ti poskrbi
    non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
    non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
    non fa nulla nič ne de, nič hudega
    non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
    non fa che brontolare stalno samo godrnja
    saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
    aver da fare imeti delo, biti zaposlen
    farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

    2. reči:
    a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

    III. (pred nedoločnikom)

    1. (v vzročni rabi)
    fare piangere spraviti v jok
    fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
    fare dormire una pratica ustaviti zadevo
    vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

    2. pustiti:
    fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

    IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
    fare legna priskrbeti si drv
    fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
    fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
    fare un prezzo določiti, postaviti ceno
    fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
    fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
    fare giudizio spametovati se
    fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
    fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
    fare lezione poučevati, učiti
    fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
    fare la pelle a qcn. koga ubiti
    fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
    fare un saluto pozdraviti
    fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
    fare festa slaviti, proslavljati
    fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
    fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
    fare foca, vela, fuga špricati šolo
    fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
    fare notizia biti na prvih straneh časopisov
    fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
    fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
    fare la fame trpeti lakoto
    fare paura strašiti, vzbujati strah
    fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
    fare fuori qcn. ubiti koga
    fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
    fare piacere a qcn. ugoditi komu
    fare specie začuditi
    fare schifo gabiti se
    fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
    fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
    fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
    non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
    non farcela ne uspeti
    farla a qcn. komu jo zagosti
    farla franca izmazati se
    farla finita nehati; ubiti se

    B) v. intr.

    1. biti primeren, ugoden:
    questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

    2. dopolniti se (v času):
    oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

    3. prijati, koristiti:
    ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

    4. (s predlogom a)
    fare a pugni pretepati se
    fare a coltellate obdelovati se z noži
    fare a mosca cieca igrati se slepe miši

    C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

    1. spreobrniti se, postati:
    farsi protestante postati protestant
    farsi in quattro pren. razčetveriti se

    2. iti:
    farsi presso približati se

    3. postati:
    farsi grande postati velik, zrasti

    4. začeti pripovedovati:
    farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

    Č) v. intr. impers.

    1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
    ha già fatto notte znočilo se je že
    fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
    dieci giorni fa pred desetimi dnevi

    2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
    fa caldo toplo je
    fa freddo hladno je

    D) m

    1. početje, ravnanje, delo:
    ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

    2. drža, poteza, ton:
    ha un fare distaccato drži se ravnodušno

    3. začetek:
    al fare dell'alba ob prvem svitu
    sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • fatica f

    1. trud, napor:
    uomo di fatica težak
    abito di, da fatica delovna obleka
    buttar via la fatica zaman se truditi
    procedere a fatica trudoma, s težavo napredovati

    2. delo:
    vive con il frutto delle sue fatiche živi od sadov svojega dela
    le fatiche di Ercole mitol. Herkulova dela
  • fec inter.

    1. (izraža odpust) marsc, via marsc:
    ubogaj ali pa od hiše fec! ubbidisci o via di casa marsc!

    2. (izraža naglo kretnjo) zac:
    če ne plačate elektrike, jo bomo odklopili — fec se non paga la luce, gliela tagliamo, zac
  • fegato m

    1. anat. jetra:
    soffrire, essere malati di fegato biti bolan na jetrih
    mangiarsi, rodersi il fegato pren. gristi se, požreti se od jeze
    farsi venire il mal di fegato pren. preveč se žreti, preveč si jemati k srcu

    2. jetra, jetrca:
    fegato alla veneziana jetra po beneško
    olio di fegato di merluzzo ribje olje

    3. pren. velik pogum, drznost, srčnost:
    uomo di fegato pogumen človek
    aver fegato biti pogumen
  • finire

    A) v. tr. (pres. finisco)

    1. končati, dokončati, nehati:
    finire una costruzione dokončati gradnjo
    finire i giorni, la vita umreti
    finire gli anni dopolniti leta, starost
    finire la ferma odslužiti vojaški rok

    2. dodelati:
    finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami

    3. porabiti:
    abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
    finire un fiasco izprazniti steklenico
    finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje

    4. pokončati, ubiti:
    finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila

    5. poravnati:
    finire una lite poravnati spor

    6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
    finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga

    7. nehati, prenehati (s, z):
    finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
    è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!

    B) v. intr.

    1. končati se:
    presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
    la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
    la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
    finire bene, male končati se dobro, slabo
    finire in tragedia končati se tragično
    finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
    finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom

    2. postati:
    finire ricco, povero obogateti, obubožati
    finire impiegato postati uradnik

    3. pren. priti, meriti:
    non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi

    4. ( per, con + infinitiv)
    finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
    come è andata a finire? kako se je končalo?

    5. umreti:
    finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti

    C) m (samo sing.) konec:
    il finire del giorno konec dneva
    sul finire proti koncu
    al finire na koncu
  • fino1

    A) prep. do:
    fin (a) qui do tod
    fino a quando do kdaj
    fino allora do tedaj
    fin da od
    fin d'ora že zdaj, takoj

    B) cong. celo, tudi, enako, prav tako:
    c'erano tutti, fino i più lontani abitatori della regione vsi so bili tam, celo najbolj oddaljeni prebivalci dežele
    fino a che dokler
  • fōrza

    A) f

    1. moč, sila:
    forza fisica telesna moč
    forza d'animo duhovna moč
    la forza delle sue parole moč njegovih besed
    la forza del destino moč usode
    forza maggiore višja sila
    le forze della natura naravne sile
    far forza a (su) qcn. siliti koga
    farsi forza opogumiti se
    essere, sentirsi in forza čutiti se pri moči, močnega
    perdere le forze izgubiti moči (moč)
    mi mancano le forze nimam moči
    essere all'estremo delle forze biti na koncu moči
    camicia di forza prisilni jopič
    a forza, per forza na silo, po sili
    a forza di z, od:
    a forza di gridare ha perso la voce od stalnega kričanja je ob glas
    in forza di na osnovi
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    a tutta forza z vso močjo
    è un matematico di prima forza to je odličen matematik
    PREGOVORI: contro la forza la ragione non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
    l'unione fa la forza preg. v slogi je moč

    2. fiz. moč, sila:
    forza centrifuga sredobežna, centrifugalna sila
    forza di gravità težnostna, gravitacijska sila
    forza motrice gonilna sila

    3. voj. (zlasti pl.) sila, vojska:
    le forze armate oborožene sile
    la forza pubblica, le forze di polizia policija
    chiamare la forza poklicati policijo
    bassa forza navadni vojaki
    essere in forza biti v popolni sestavi
    forza navale mornariški odred

    B) inter. naprej, dajmo!:
    bella forza! prava reč!
    per forza! kajpak!, seveda!
    su, forza! le korajžno!, pogum!
    forza Inter! dajmo, Inter!
  • fra1 prep.

    1. (za izražanje časa) čez:
    fra due giorni čez dva dni
    fra poco kmalu

    2. (odnos) pri, med:
    fra sé pri sebi
    fra me e te med nama
    fra di noi med nami
    uno fra i miei amici eden od mojih prijateljev
    fra l'altro med drugim
    fra le nuvole v oblakih
    parlare fra i denti govoriti skozi zobe
    andare fra i più pren. umreti
    essere fra la vita e la morte viseti med življenjem in smrtjo
    fra luce e riscaldamento spendo... za razsvetljavo in ogrevanje porabim...
  • fremēnte agg.

    1. zelo vznemirjen, razburjen; drhteč, trepetajoč:
    fremente di sdegno razjarjen, besen
    fremente per l'impazienza trepetajoč od nestrpnosti

    2. nestrpen, neučakan; besen
  • frēmere v. intr. (pres. frēmo)

    1. kipeti, prekipevati (od česa), biti razburjen; trepetati; razganjati (koga):
    fremere di desiderio prekipevati od poželenja
    freme di desiderio razganja ga od poželenja
    fremere dentro di se v sebi zadrževati razburjenost

    2. pren. knjižno šumeti, bučati
  • frēmito m

    1. drget; naval:
    un fremito d'ira naval jeze
    nella sala corse un fremito d'ammirazione v dvorani je završalo od občudovanja

    2. hrup; šumenje, vršanje, bučanje:
    fremito di applausi hrup ploskanja
    il fremito del mare bučanje morja
    il fremito della selva šumenje gozda