Franja

Zadetki iskanja

  • attecchire v. intr. (pres. attecchisco)

    1. pognati korenine, prijeti se, uspevati (rastline)

    2. pren. ukoreniniti se, prijeti se, okrepiti se, razširiti se, prodreti:
    è una moda che non può attecchire ta moda ne more prodreti
  • attēnere*

    A) v. intr. (pres. attēngo) zadevati, tikati se:
    tutto ciò non mi attiene vse to se me ne tiče

    B) ➞ attēnersi v. rifl. (pres. mi attēngo) držati se, ravnati se (po):
    attenersi alle regole držati se pravil
  • attorniare

    A) v. tr. (pres. attornio)

    1. obdati, obkrožiti, obstopiti, obkoliti:
    lo attorniarono per festeggiarlo obstopili so ga, da bi ga pozdravili
    la casa fu attorniata dalla polizia hišo je obkolila policija

    2. pren. premamiti, omrežiti:
    non lasciarti attorniare dalle sue promesse ne pusti se premamiti njegovim obljubam

    B) ➞ attorniarsi v. rifl. (pres. mi attornio) obdati, obdajati se:
    ama attorniarsi di ammiratori rad se obdaja z občudovalci
  • auf, auffa inter. uh:
    auf, non la smette! uh, ta pa ne neha!
  • autorità f

    1. pravo moč, oblast:
    l'autorità della legge moč zakona
    non riconoscere nessuna autorità ne priznavati nobene oblasti
    agire d'autorità ravnati, ukrepati na osnovi zakonite oblasti
    autorità legislativa zakonodajna oblast
    autorità giudiziaria sodna oblast
    autorità costituita zakonita oblast

    2. predstavnik oblasti

    3. avtoriteta, ugled, veljava, vpliv:
    abusare della propria autorità zlorabljati svojo avtoriteto
    è un'autorità nel campo matematico v matematiki je avtoriteta
  • avanti

    A) avv.

    1. naprej:
    andare avanti iti naprej, napredovati, nadaljevati (tudi pren.);
    vai avanti tu, io ti raggiungerò fra poco ti pojdi naprej, jaz pridem kmalu za tabo
    il lavoro non va più avanti delo ne napreduje
    così non si può andare avanti tako ne moremo več
    vai avanti a leggere beri naprej
    essere avanti negli studi, in un lavoro dobro napredovati, biti daleč pri študiju, pri delu
    farsi avanti stopiti naprej; pren. uveljaviti se
    mandare avanti la famiglia vzdrževati družino
    mandare avanti un'azienda voditi podjetje
    mandare avanti la baracca pren. voditi podjetje, prebijati se (družina, družba ipd.)
    mettere le mani avanti pren. zavarovati se, iz previdnosti postaviti določene pogoje

    2. redko prej:
    avresti dovuto pensarci avanti na to bi moral pomisliti prej

    3.
    di qui in avanti, d'ora in avanti odslej

    B) cong.

    1.
    avanti di, avanti che prej ko, preden:
    mi ci volle un secolo avanti di partire, avanti che partissi celo večnost sem potreboval, da sem lahko odpotoval

    2.
    avanti che raje, kot da:
    vorrei morire avanti che accettare una simile imposizione rajši umrem, kot da pristanem na takšen ukaz

    C) prep.

    1.
    avanti a (redkeje kot davanti a) pred:
    non osò parlare avanti ai superiori ni si upal govoriti pred nadrejenimi

    2. pred (časovno):
    avanti Cristo pred Kristusom, pred našim štetjem
    avanti l'alba pred zoro

    Č) inter. naprej!:
    Posso entrare? - Avanti! Lahko vstopim? - Naprej!
    avanti! non ti offendere daj no, ne bodi užaljen!

    D) agg. prejšnji:
    l'avevo incontrato il giorno avanti srečal sem ga dan prej
    l'anno avanti leto poprej

    E) m šport napadalec
  • avere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. imeti (tudi pren.):
    avere i capelli grigi imeti sive lase
    avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
    avere moglie imeti ženo, biti oženjen
    avere vent'anni imeti dvajset let
    avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
    non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
    ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
    mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
    avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
    avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
    averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
    penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
    averla vinta uspeti v čem

    2. (v zvezi s samostalnikom)
    avere coraggio biti pogumen
    avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
    avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
    il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
    avere male boleti:
    ho male al piede boli me noga
    avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
    avere timore bati se
    avere caro qcn. koga imeti rad
    avere caro biti drago:
    avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
    avere a mente spomniti se
    aversela, aversela a male biti užaljen
    avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
    avere a vile prezirati
    avere in animo nameravati
    avere in odio sovražiti
    avere in onore častiti, čislati

    3. imeti, držati:
    avere in tasca imeti v žepu
    avere le mani in pasta biti vmešan
    avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
    avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
    avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res

    4. nositi, oblačiti:
    aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki

    5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
    avere una promozione napredovati (v službi)
    avere un premio prejeti nagrado
    hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
    avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
    ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora

    6. kupiti, prejeti, iztržiti:
    ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
    non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače

    7. čutiti:
    ne ebbi pietà zasmilila se mi je
    ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
    ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
    ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
    avere fede verjeti, zaupati
    avere speranza upati
    avere fame, sete biti lačen, žejen
    avere sonno biti zaspan
    avere bisogno (di) potrebovati
    avere paura (di) bati se (česa)
    avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
    con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?

    8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
    ho un forte mal di testa močno me boli glava
    avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
    avere la luna biti slabe volje

    9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
    ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
    ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
    ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba

    10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
    temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
    ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
    averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
    se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
    non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
    questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal

    11. biti:
    non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
    quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
    PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš

    B) m

    1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
    perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje

    2. ekon. kredit, v dobro:
    il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
  • avvantaggiare

    A) v. tr. (pres. avvantaggio)

    1. koristiti; dati prednost:
    avvantaggiare la comunità koristiti skupnosti

    2. pospešiti, pospeševati, izboljšati:
    avvantaggiare l'agricoltura pospeševati kmetijstvo

    B) ➞ avvantaggiarsi v. rifl. (pres. mi avvantaggio)

    1. imeti korist, okoristiti se:
    nessuno si avvantaggerà di questo provvedimento od tega ukrepa ne bo imel nihče koristi

    2. pridobiti (čas, prostor):
    lavorava anche le feste per avvantaggiarsi del tempo concessogli delal je tudi ob praznikih, da bi bolje izrabil čas, ki ga je imel na razpolago

    3. prekositi, prekašati:
    avvantaggiarsi sui concorrenti prekositi tekmece
  • avventato agg. nagel, nepremišljen:
    non essere così avventato ne bodi no tako nagel
    decisione avventata nepremišljena odločitev
    all'avventata naglo, nepremišljeno
  • avvertire v. tr. (pres. avvērto)

    1. obvestiti, obveščati; javiti; opozoriti, opozarjati; svariti:
    avvertire la polizia obvestiti policijo
    ti avverto che non sto scherzando affatto opozarjam te, da se nikakor ne šalim

    2. čutiti, zaznati:
    avvertire un rumore zaznati šum
    avvertire un dolore alla spalla čutiti bolečino v ramenih
  • avvilire

    A) v. tr. (pres. avvilisco)

    1. vzeti, jemati verodostojnost; metati laž (na kaj):
    la menzogna avvilisce le tue qualità laž meče senco na tvoje vrline

    2. ponižati, poniževati; potlačiti:
    le tue parole mi avviliscono tvoje besede me ponižujejo

    B) ➞ avvilirsi v. rifl. (pres. mi avvilisco) zgubiti pogum:
    non avvilirti per così poco nikar ne izgubljaj poguma zaradi take malenkosti
  • azzardare

    A) v. tr. (pres. azzardo) tvegati, poskusiti:
    azzardare un'ipotesi tvegati hipotezo, domnevo
    azzardare una domanda plaho vprašati

    B) ➞ azzardarsi v. rifl. (pres. mi azzardo) drzniti si, upati si:
    non azzardarti a insistere ne drzni si vztrajati
  • azzeccare v. tr. (pres. azzecco)

    1. zadeti:
    gli azzeccò una sassata in pieno viso s kamnom ga je zadel naravnost v obraz

    2. vzdeti, podtakniti, podtikati:
    azzeccare un soprannome a qcn. nekomu dati, prilepiti vzdevek

    3. pren. zadeti, uganiti:
    azzeccare un tredici al totocalcio zadeti trinajstico pri športni stavi
    azzeccare la risposta giusta uganiti pravi odgovor
    non ne azzecca mai una! pog. prav nobene pametne ne ugane
  • bába (-e) f

    1. pejor. vecchia; donnaccia

    2. pog. moglie, mogliera; femmina

    3. ekspr. un bel pezzo di donna

    4. ekspr. (strahopeten, klepetav moški) fifone, donnicciola; pettegolo

    5. (podstava, opora) zoccolo

    6. etn. ultimo covone (nella trebbiatura)

    7. etn.
    pehtra baba befana
    PREGOVORI:
    kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non può entrare, manda una vecchia
  • babau m bavbav (tudi pren.):
    se non stai buono chiamo il babau če ne boš priden, bom poklical bavbava
  • babbo m očka:
    Babbo Natale Božiček
    indebitarsi a babbo morto zadolžiti se vnaprej na račun dediščine
    cose che non hanno né babbo né mamma stvari brez repa in glave
  • badare

    A) v. intr. (pres. bado) paziti (na):
    badare ai bambini, alla casa paziti na otroke, na hišo
    non badare a spese ne se meniti za stroške
    bada veh! pazi!
    badare ai fatti propri brigati se zase
    bada solo a divertirsi misli samo na zabavo

    B) v. tr. paziti (na), čuvati:
    badare le pecore čuvati ovce
  • baffo m

    1. (zlasti v pl.) brk:
    un bel paio di baffi lepi brki
    ridere sotto i baffi smejati se v brk, v pest
    torta da leccarsi i baffi torta, da si prste oblizneš
    mi fa un baffo pog. me ne briga

    2. pren.
    coi baffi pog. imeniten, odličen, prima (oseba, stvar)
    è un maestro coi baffi to je učitelj pa pol, ta učitelj je kaveljc

    3. (zlasti v pl.) brki (pri živalih):
    i baffi del gatto mačji brki

    4. pren. ekst. packa, madež:
    fare baffi con l'inchiostro delati packe s črnilom
  • bagnato

    A) agg. premočen, moker:
    bagnato di sudore preznojen
    bagnato fino all'osso moker do kože

    B) m mokra, vlažna tla
    PREGOVORI: se non è zuppa è pan bagnato preg. to je eno in isto
    piove sul bagnato preg. nesreča ne pride nikoli sama
  • bah inter. hm (za izražanje pomisleka, dvoma ipd.):
    bah! non so proprio cosa pensare hm, ne vem, kaj naj si mislim