Franja

Zadetki iskanja

  • spánje (-a) n

    1. dormita; sonno; ekst. letargo:
    pogrezniti se, potoniti v spanje sprofondare nel sonno, addormentarsi
    govoriti, jokati v spanju parlare, piangere nel sonno
    pren. spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
    spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
    noči brez spanja notti insonni
    med. letargično spanje sonno letargico

    2. zool. letargo
  • spotíka (-e) f pren. scandalo:
    bati se zamere in spotike temere risentimenti e scandali
    kamen spotike la pietra dello scandalo
    biti spotika čemu essere di ostacolo a qcs.
    govoriti brez spotike parlare speditamente
  • spravljív (-a -o) adj. accomodante, conciliante:
    govoriti s spravljivim glasom parlare con tono conciliante
  • sprecare

    A) v. tr. (pres. sprēco) zapraviti, zapravljati (tudi pren.):
    sprecare il denaro zapravljati denar
    sprecare il fiato, le parole zaman govoriti, prigovarjati
    sprecare l'inchiostro zastonj pisati
    sprecare una palla, un pallone šport zgrešiti met, strel
    sprecare tempo, fatica zapravljati čas, zaman se truditi

    B) ➞ sprecarsi v. rifl. (pres. mi sprēco)

    1. zapravljati moči, sposobnosti; jalovo se razdajati

    2. nareč. preveč izdati, zapraviti:
    non sprecarti troppo! iron. nikar se ne pretegni!
  • sputare

    A) v. tr. (pres. sputo)

    1. pljuniti, pljuvati; izpljuniti:
    sputare bile, veleno pren. bruhati ogenj in žveplo
    sputare l'osso pren. vrniti vzeto, ukradeno; izblebetati, kar bi radi zamolčali
    sputare i polmoni pren. močno kašljati; ekst. govoriti na vsa pljuča
    sputare il rospo pren. dati si duška
    sputare sangue pren. garati kakor črna živina
    sputare sentenze pren. vsiljivo deliti nauke

    2. pren. bruhati:
    il vulcano sputa lava ognjenik bruha lavo

    B) v. intr. pljuniti, pljuvati:
    sputare addosso a, in faccia a, su pren. pljuvati na
    sputare nel piatto in cui si mangia pren. pljuvati v lastno skledo
    sputare tondo pog. govoriti domišljavo, postavljaško
  • squinci avv.; m pog. šalj.
    senza tanti squinci e squindi preprosto, naravno
    parlare in squinci e squindi govoriti izumetničeno
  • sráčji (-a -e) f di, della gazza:
    govoriti s sračjim glasom parlare con voce stridula, querula
    stanovanje kot sračje gnezdo un appartamento tutto sottosopra
    sračje gnezdo na glavi capelli arruffati, scarmigliati
    esej je pravo sračje gnezdo il saggio è un autentico guazzabuglio
  • srcé (-á) n

    1. anat. cuore:
    srce bije, utripa il cuore batte, palpita
    imeti zdravo srce avere un cuore sano
    zbadati pri srcu sentire punture al cuore
    bolezni srca in ožilja malattie cardiovascolari
    (v osmrtnicah) prenehalo je biti srce naše mame in babice ha cessato di battere il cuore della nostra cara mamma e nonna
    nositi otroka pod srcem essere incinta
    pritisniti koga na srce stringere qcn. al cuore
    pren. (srce kot središče čustvovanja) srce ne uboga razuma il cuore non sente ragioni
    poslušati glas srca ascoltare la voce del cuore
    srce igra od veselja il cuore è pieno di gioia, gioisce
    od groze se ji je krčilo srce inorridiva di raccapriccio

    2. pren. (v adv. rabi izraža intenzivnost čustva)
    iz srca se nasmejati ridere di cuore
    od srca privoščiti augurare di (tutto) cuore
    biti užaljen do dna srca essere offeso nel profondo del cuore

    3. pren. (skupek značajskih, čustvenih značilnosti) cuore:
    imeti čisto, plemenito srce avere un cuore puro, nobile
    materino zlato srce il cuore d'oro della madre

    4. pren. (kot nagovor) cuore, amore, cocco:
    srce moje, poljubi me cuore mio, baciami
    srce mamino, pridi sem cuore di mammà, vieni qui

    5. pren. (najpomembnejši človek v skupini, najpomembnejši del, središče) cuore:
    mati, srce družine la madre, cuore della famiglia
    strojnica je srce ladje la sala macchine è il cuore della nave
    sovražnik je prodrl v srce mesta i nemici sono penetrati nel cuore della città

    6. (srednji del solate, zelja ipd. ) cuore (dell'insalata, del cavolo cappuccio)

    7. igre (igralna karta) cuori

    8. les. cuore del legno, durame
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    srce mu je padlo v hlače s'è cacato addosso, se l'è fatta addosso
    od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
    ob misli mu je pokalo srce al pensiero si sentiva scoppiare il cuore
    pren. ta človek nima srca è un uomo senza cuore
    namesto srca ima kamen ha un cuore di pietra
    podariti komu srce dare il cuore a qcn.
    imeti srce na jeziku avere il cuore sulla lingua
    izgubiti srce innamorarsi perdutamente
    lajšati si srce z jokom consolare le pene del cuore piangendo
    nositi srce na dlani avere il cuore in mano
    odpreti, razkriti, razodeti srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
    izbrisati, iztrgati koga iz srca cancellare qcn. dal ricordo
    komu streti srce spezzare il cuore a qcn.
    pogovoriti se iz srca parlarsi apertamente
    (preveč) si gnati kaj k srcu avere (troppo) a cuore qcs.
    govoriti komu na srce parlare al cuore di qcn.
    pihati dekletu na srce corteggiare una ragazza
    položiti komu kaj na srce raccomandare qcs. a qcn.; implorare qcs. da qcn.
    potrkati na srce koga toccare il cuore di qcn.
    pren. gojiti gada na srcu nutrire una serpe in seno
    povedati, kar leži na srcu sfogarsi, sputare il rospo
    misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
    biti dobrega, mehkega srca avere un cuore d'oro
    jesti, kolikor je srce poželelo mangiare a crepapelle
    rel. S. Jezusovo srce Sacro Cuore (di Gesù)
    lectovo srce cuore di panpepato
    žel. srce kretnice cuore dello scambio
    med. srce dilatira, hipertrofira il cuore si dilata, si ipertrofizza
    presaditi srce fare il trapianto del cuore
    umetno srce cuore artificiale
    aritmija, evritmija srca aritmia, euritmia cardiaca
    PREGOVORI:
    daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
    česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
  • srebró (-á) n

    1. kem. argento (Ag):
    zlitine srebra in drugih kovin leghe d'argento e altri metalli
    posoda, izdelki iz srebra argenteria, argenti

    2. (srebrn denar) moneta d'argento

    3.
    živo srebro mercurio (Hg); pog. argento vivo
    pren. živo srebro se je močno dvignilo la temperatura è salita fortemente
    pren. otrok je kot živo srebro il bambino ha l'argento vivo addosso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    olimpijsko srebro medaglia d'argento alle Olimpiadi
    metal. novo srebro alpacca, argentana, argentone
    PREGOVORI:
    govoriti je srebro, molčati zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • stampato

    A) agg.

    1. tiskan, natisnjen:
    parlare come un libro stampato pren. govoriti, kakor bi iz bukev bral

    2. tekstil tiskan (tkanina)

    3. pren. vtisnjen, viden

    4. elektr.
    circuito stampato tiskano vezje

    B) m

    1. list, letak, brošura; tiskovina

    2. tekstil potiskana tkanina
  • sténa (-e) f

    1. parete; muro:
    postaviti, sezidati steno alzare una parete
    obesiti sliko na steno appendere il quadro alla parete
    ometati steno intonacare la parete
    pobeliti steno scialbare, pitturare la parete
    čelna stena facciata
    notranje, zunanje stene hiše i muri, le pareti interne, esterne della casa
    predelna stena parete divisoria
    španska stena paravento
    stena iz desk tavolato
    stena med oknoma trumeau

    2. ekst. parete:
    stene pohištva le pareti dei mobili
    anat. trebušna stena parete addominale

    3. alp. parete:
    severna stena Triglava la parete nord del Triglav (Tricorno)

    4. pren. (kar onemogoča sodelovanje) muro, silenzio:
    stena nerazumevanja un muro d'incomprensione
    stena predsodkov un muro di pregiudizi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tukaj imajo stene ušesa qui i muri parlano, anche i muri hanno orecchi
    pren. pritisniti koga ob steno mettere qcn. con le spalle al muro
    pren. govoriti gluhim stenam parlare al muro
    pren. živeti med štirimi stenami vivere fra quattro muri
    biti (kot) bob ob steno essere inutile
    čeb. medcelična stena membrana cellulare
    zool. rožena stena quarto (dello zoccolo)
    bot. stena plodnice parete dell'ovario
  • stretto

    A) agg.

    1. stisnjen:
    a bocca stretta pren. nerad
    a denti stretti pren. žilavo, vztrajno
    ha il cuore stretto dall'angoscia stiska ga pri srcu, navdaja ga tesnoba
    tenere qcn. stretto fra le braccia koga tesno objeti, stisniti k sebi

    2. tesno ob, tik ob:
    prendere una curva stretta avto voziti, speljati tik ob robu cestišča
    stare stretto a qcn. tiščati se koga, biti tesno ob kom

    3. tesno povezan, bližnji, intimen:
    amicizia stretta intimno prijateljstvo
    parente stretto bližnji sorodnik
    essere stretto di amicizia con qcn. prijateljevati s kom

    4. prisiljen, gnan:
    è stato stretto dal bisogno a fare qcs. potreba ga je prisilila, da je nekaj storil

    5. nujen, hud

    6. stiskaški, skopuški:
    tenere stretti i cordoni della borsa pren. skopariti

    7. ozek, tesen:
    calzoni stretti ozke hlače
    andare, essere stretto biti ozek, stiskati (oblačila)
    il vestito mi va stretto obleka mi je ozka

    8. strog; strikten:
    stretta osservanza delle regole strogo spoštovanje pravil
    tenere qcn. sotto stretto controllo koga strogo nadzorovati

    9. čist (narečje, govor):
    parlare un milanese stretto govoriti čisto milanščino

    10.
    lo stretto necessario, lo stretto indispensabile najnujnejše

    11. jezik ozek, zaprt (samoglasnik)

    B) avv.

    1. tesno; močno:
    stringere qcn. stretto stretto koga močno stisniti, objeti
    parlare stretto izgovarjati ozko

    2. pren. strogo, striktno

    C) m

    1. morska ožina

    2. glasba stretto (pri fugi)
  • stŕgan (-a -o) adj. strappato, stracciato, rotto:
    govoriti kakor strgan dohtar avere la parlantina sciolta
    PREGOVORI:
    žlahta je strgana plahta parenti — mal di denti
  • su

    A) prep.

    1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
    è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
    comandare su tutti poveljevati vsem
    contare sulle dita prešteti na prste
    contare su qcn. računati na koga
    essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
    essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
    pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
    stare sulle spine pren. biti na trnih

    2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
    la marcia su Roma pohod na Rim
    le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
    andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti

    3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
    opera su Cesare delo o Cezarju
    discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
    piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj

    4. (za označevanje časa)
    sul calar del sole proti večeru
    sul far del mattino proti jutru
    sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
    essere, stare sul punto di biti na tem, da
    starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca

    5. (za označevanje približne starosti)
    un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let

    6. (za označevanje približne cene)
    la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov

    7. (za označevanje približne teže in višine)
    pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
    è alto sui due metri visok je približno dva metra

    8. (za označevanje načina)
    scarpe su misura čevlji po meri
    credere sulla parola verjeti na besedo
    lavorare su ordinazioni delati po naročilu
    parlare sul serio govoriti resno
    stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim

    9. (za označevanje snovi)
    dipinto su tela slika na platnu
    incisione su rame bakrorez

    10.
    su per po:
    arrampicarsi su per il muro plezati po zidu

    B) avv.

    1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
    la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
    vieni su pridi gor
    un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
    un su e giù vrvež
    andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
    non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
    andare su pren. rasti (cene)
    tirare su i figli vzrediti otroke
    tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
    venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
    venire su bene lepo rasti, uspevati
    un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik

    2.
    su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
    salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
    trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov

    3. pleon.
    alzarsi, levarsi su vstati
    mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
    mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
    mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
    mettere su famiglia pren. poročiti se
    mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
    mettere su superbia pren. prevzeti se
    saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti

    4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
    lì su, là su tam gori, tja gor
    qui su tu doli, sem dol
    poco su, poco giù približno

    5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
    su coraggio! le korajžno!
    su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!

    6.
    in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
    guarda in su poglej gor!
    metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
    da Roma in su od Rima proti severu
    si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej

    7.
    da su, di su od zgoraj
    di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod
  • suōcera f

    1. tašča

    2. pren. pog. zapovedovalna ženska; tečnica
    suocera e nuora pren. toskansko podstavek za kis in olje
    PREGOVORI: dire a nuora perché suocera intenda preg. govoriti enemu, da bi drugi razumeli
  • súperlativ (-a) m lingv. (tudi ekst.) superlativo:
    govoriti o kom v superlativih parlare di uno al superlativo
  • sussiēgo m (pl. -ghi) vzvišenost, dostojanstvenost; oholost:
    aria di sussiego vzvišeno obnašanje
    parlare con sussiego vzvišeno govoriti
  • štíri (-ih) numer. quattro:
    dva krat dva je štiri due per due fa quattro
    ura je štiri sono le quattro
    igrati v štirih giocare in quattro
    korakati po štiri in štiri marciare in fila per quattro
    brcati z vsemi štirimi scalciare, scalpitare con tutte e quattro le gambe
    komedija v štirih dejanjih commedia in quattro atti
    štirje letni časi le quattro stagioni
    astr. štiri strani neba i quattro punti cardinali
    hoditi, plaziti se po vseh štirih andare carponi
    pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi con tutte le forze
    pren. govoriti na štiri oči parlare a quattr'occhi
    pren. iztegniti vse štiri od sebe sdraiarsi, stravaccarsi
    pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi bene a terra
    pren. ne imeti štirih rok non poter sbrigare la mole del lavoro
    pren. živeti med štirimi stenami stare chiuso fra quattro muri
    na vse štiri vetrove ai quattro venti
    rel. štiri poslednje reči i novissimi
    filoz. štirje elementi i quattro elementi
  • tekóč (-a -e)

    A) adj. corrente, andante, uscente; fluente, fluido, scorrevole:
    tekoče leto, tekoči mesec corrente anno, mese; anno, mese uscente
    tekoče gorivo carburante fluido
    tekoče dogajanje fatti del giorno, cronaca
    tekoča številka numero corrente
    kem. tekoče agregatno stanje stato fluido
    ekon. tekoče obresti interessi correnti
    tekoče stopnice scala mobile
    tekoče vode acque correnti
    ekon. tekoči izdatki spese correnti
    teh. tekoči kisik ossigeno liquido
    tekoči kristali cristalli liquidi
    tekoči meter metro lineare
    teh. tekoči trak nastro trasportatore; catena di montaggio
    delo na tekočem traku lavoro a catena
    pren. težave so si sledile kot na tekočem traku, kot, kar po tekočem traku le difficoltà si susseguivano ininterrottamente
    tekoče zlato petrolio

    B) tekóče (-ega) n
    biti z dogodki na tekočem essere al corrente, essere aggiornati sugli avvenimenti, su quanto succede
    priti z delom na tekoče lavorare normalmente, senza ritardi

    C) tekóče adv. correntemente, fluentemente:
    takoče govoriti parlare fluentemente
  • tēmpo m

    1. čas (absolutno):
    col tempo sčasoma
    in progresso di tempo knjižno s časom
    senza tempo večno
    dar tempo al tempo pustiti času čas
    perdere la nozione del tempo izgubiti občutek za čas

    2. čas (astronomski):
    tempo medio dell'Europa centrale srednjeevropski čas
    tempo universale, tempo di Greenwich greenwiški čas
    l'orologio indica, segna il tempo ura kaže čas

    3. čas (del):
    da tempo že precej časa, zdavnaj
    di tempo in tempo od časa do časa, občasno, vsake toliko
    per molto, per poco tempo dolgo, za kratek čas
    poco tempo prima, poco tempo dopo malo pred, malo za
    tutto il tempo ves čas, stalno

    4. čas (predviden za kaj):
    per tempo hitro, kmalu
    tempo un mese v enem mesecu
    tempi brevi, lunghi kratek, dolg rok (za izvedbo načrta)
    tempo di cottura čas kuhanja
    tempo di ionizzazione kem., fiz. ionizacijska doba
    tempo di lavorazione izdelavni čas
    tempo reale inform. resnični čas
    tempo supplementare tehn. dodatni čas
    interruttore a tempo tehn. časovno stikalo
    acquistare, guadagnare tempo dobiti na času
    non c'è tempo da perdere treba je pohiteti
    perdere tempo izgubljati čas
    prendere tempo obotavljati se
    senza por tempo in mezzo brez odlašanja

    5. glasba ritem; tempo; takt; doba:
    tempo primo prvotni tempo
    tempo di valzer ritem valčka
    tempo adagio, allegro, andante, largo adagio, allegro, andante, largo
    battere, segnare il tempo udarjati takt
    tempo debole nenaglašena doba
    tempo forte naglašena doba

    6. glasba stavek:
    i tempi di una sinfonia stavki simfonije

    7. avto takt:
    motore a due, a quattro tempi dvotaktni, štiritaktni motor

    8. šport čas; polčas:
    tempi supplementari podaljšek (tekme)
    chiudere il primo tempo in parità končati prvi polčas neodločeno
    ottenere, realizzare un buon tempo doseči dober čas (atlet)

    9. del (predstave)

    10. čas (v kronološkem zaporedju):
    a quel tempo takrat
    ai nostri tempi v naših časih; ko smo bili mi mladi
    al tempo che Berta filava šalj. v starih dobrih časih
    al tempo dei tempi v davnih, davnih časih
    al tempo degli Etruschi, di Napoleone za časa Etruščanov, Napoleona
    in ogni tempo vedno, stalno
    il nostro tempo dandanašnji
    il tempo presente, futuro sedanjost, prihodnost
    tempi bui, difficili mračna, težka leta
    adeguarsi ai tempi, andare coi tempi iti s časom
    aver fatto il proprio tempo biti ob moč, ugled, biti zastarel
    essere figlio del proprio tempo biti otrok svojega časa
    coi tempi che corrono v teh (težkih) časih

    11. čas, doba:
    tempo di caccia čas lova
    tempo della semina čas setve

    12. čas (za neko dejavnost):
    tempo dello studio, del riposo čas za učenje, za počitek
    tempo definito, pieno nepopolni, polni delovni čas
    tempo pieno šol. celodnevni pouk
    ammazzare, ingannare il tempo ubijati, preganjati čas
    buttare via, sprecare il tempo zapravljati čas
    buttare via tempo e quattrini lotevati se česa negotovega, tveganega
    darsi al bel tempo zabavati se
    fare buon uso del proprio tempo dobro izrabiti čas
    è tempo perso, è tutto tempo perso zaman se trudiš, ves trud je zaman
    non perdere tempo ne zgubljati časa, odločno, pravočasno ukrepati

    13. jezik čas:
    tempo presente, passato, futuro sedanji, pretekli, prihodnji čas
    avverbio di tempo časovni prislov
    complemento di tempo prislovno določilo časa

    14. (določen) čas:
    a tempo debito o pravem času
    anzi tempo knjižno, prima del tempo predčasno
    tempo utile zadnji rok
    in tempo utile pravočasno

    15. čas (poosebljeno):
    le ingiurie del tempo zob časa
    il tempo fugge čas beži
    il tempo è medico; il tempo guarisce tutti i mali čas vse pozdravi
    il tempo è galantuomo, il tempo fa giustizia da solo čas vse poravna

    16. vreme:
    tempo bello, brutto lepo, grdo vreme
    tempo da cani, da lupi pasje vreme, hud mraz
    previsioni del tempo vremenska napoved
    tempo permettendo če bo vreme primerno
    fare il bello e il brutto tempo pren. vedriti in oblačiti
    lascia il tempo che trova (ukrep, poseg) jalov, brezuspešen
    parlare del tempo, parlare del bello e del cattivo tempo čenčati, govoriti tjavdan
    sentire il tempo biti občutljiv za vreme
    PREGOVORI: chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
    il tempo è moneta preg. čas je denar
    col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. pustiti času čas