Franja

Zadetki iskanja

  • prebáva (-e) f digestione; med. pepsi:
    imeti dobro, slabo prebavo avere una buona, una cattiva digestione; digerire bene, male
    motnje v prebavi disturbi digestivi, dispepsia
  • precéj adv. molto, tanto, assai, parecchio; abbastanza; notevolmente, discretamente; piuttosto; un po':
    precej dobro abbastanza bene
    precej daleč abbastanza, piuttosto lontano
    precej zaslužiti guadagnare discretamente
    bilo nas je precej eravamo in tanti
    precej ljudi molta gente
    potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti ci vuole un bel po' di coraggio a mostrarsi in pubblico
    pog. biti precej doma v čem intendersi di qcs.
    biti precej pri denarju avere soldi a palate
    precej slabo malaccio, maluccio
    precej star vecchiotto
    precej vlažen umidiccio
    precej zgodaj presto, prestino
  • pregovárjanje (-a) n

    1. dissuasione

    2. persuasione; sollecitazione, insistenza

    3. (prerekanje) discussione, litigio, battibecco:
    pregovarjanju, kaj je za jezero dobro in kaj ne, ni konca la discussione su ciò che serva o meno a come preservare il lago sembra non dover finire
  • prenášati (-am) | prenêsti (-nêsem) imperf., perf.

    1. trasportare, trasferire, spostare, portare, riportare; devolvere:
    prenašati na hrbtu, v rokah trasportare a spalla, portare in braccio
    prenašati težo z ene noge na drugo trasferire il peso da una gamba all'altra
    prenesti znesek v dobrodelne namene devolvere una somma in beneficienza

    2. trasmettere, trasportare:
    prenašati električno energijo trasportare l'energia elettrica
    prenašati gibanje, vrtenje trasmettere il moto, la rotazione

    3. comunicare, trasmettere, veicolare:
    prenesti bolezen veicolare una malattia

    4. riportare, trasferire, tradurre:
    prenesti ideje v prakso tradurre le idee in pratica

    5. rad. trasmettere:
    prenašati govor, tekmo trasmettere un discorso, una partita

    6. trasmettere, scaricare, addossare, imporre:
    prenesti odgovornost na druge scaricare, addossare la responsabilità su altri
    prenesti naloge, funkcije na druge organe trasmettere compiti, funzioni ad altri organi

    7. (prestati, prestajati, trpeti) sopportare, patire, soffrire; tollerare; digerire:
    prenesti krivico, žalitve sopportare l'ingiustizia, le ingiurie
    tistega človeka sploh ne prenesem quell'uomo non lo digerisco proprio
    prenašati kavo, alkoholne pijače portare bene il caffè, gli alcolici
    ne prenesti hrupa non sopportare il baccano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (dobro) prenašati leta portare bene gli anni
    jur. prenesti lastninsko pravico z ene postavke na drugo (v zemljiški knjigi) volturare
    jur. prenesti lastništvo permutare
    inform. prenesti v digitalno obliko digitalizzare
    prenašati bolhe, uši impulciare, impidocchiare
    prenesti na daljavo teletrasmettere
    prenašati prek radia, televizije radiotrasmettere, teletrasmettere
    adm. prenesti na deželno pristojnost regionalizzare
  • pretrésati (-am) | pretrésti (-trésem) imperf., perf.

    1. versare:
    pretresti moko v vrečo versare la farina nel sacco

    2. esaminare, vagliare, discutere:
    pretresti dokaze esaminare le prove

    3. commuovere, turbare; traumatizzare, colpire

    4. sconvolgere, agitare, scuotere:
    pred uporabo dobro pretresite agitare bene prima dell'uso

    5. pren. scuotere; rompere; fendere:
    grom pretresa dolino tuoni scuotono la valle
    kriki pretresajo zrak grida fendono l'aria
    mraz mi pretresa kosti ho un freddo cane
  • pretvárjati (-am) | pretvóriti (-im)

    A) imperf., perf. trasformare, convertire; mat. ridurre:
    pretvarjati vodno energijo v elektriko trasformare l'energia idrica in elettrica
    pretvoriti ulomek v decimalno število ridurre la frazione in numero decimale

    B) pretvárjati se (-am se) imperf., refl. pren. fingere, dissimulare, affettare:
    dobro se znati pretvarjati saper dissimulare, saper fingere bene
  • prevájati (-am) | prevêsti (-vêdem) imperf., perf.

    1. lingv. tradurre; knjiž. voltare:
    prevesti iz slovenčine v italijanščino tradurre dallo sloveno in italiano
    dobesedno prevesti tradurre alla lettera
    prevesti brez slovarja tradurre all'impronta
    prevesti prosto, dobesedno tradurre a senso, alla lettera
    prevajati nazaj ritradurre
    prevesti iz grščine, latinščine v italijanski jezik volgarizzare

    2. ekst. tradurre, trasformare:
    prevajati glasbo v barve tradurre la musica in colori

    3. fiz., fiziol. trasmettere; condurre:
    prevajati vzburjenje do mišic trasmettere gli stimoli ai muscoli
    kovine dobro prevajajo električni tok i metalli sono buoni conduttori della corrente elettrica

    4. jur. prevesti riconoscere, attribuire
  • prevèč adv. troppo, eccessivamente, in soprannumero:
    preveč je ljudi c'è troppa gente
    preveč je lepo, da bi bilo res è troppo bello per essere vero
    popiti kozarec preveč bere un bicchiere di troppo
    imam preveč dela ho troppo da fare
    pren. biti komu preveč stufarsi, incavolarsi
    kar je preveč, je preveč quel ch'è troppo è troppo
    preveč ga je è troppo grasso
    imeti denarja več kot preveč avere soldi a palate
    PREGOVORI:
    obljubiti in dati je preveč promettere non è dare, ma per matti contentare
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
  • prevóden1 (-dna -o) adj. conduttore:
    metali so dobro prevodni i metalli sono buoni conduttori
    prevodna žica reoforo
  • pri prep. (z mestnikom)

    1. presso, vicino a, a:
    bitka pri Sisku la battaglia di Siscia
    greti se pri ognju scaldarsi al fuoco
    sedeti pri mizi sedere, stare seduti a tavola

    2. in, di, a, presso:
    ovratnik pri srajci il colletto della camicia
    to sem bral pri Boccacciu l'ho letto nel Boccaccio
    Gostilna pri Lovcu Trattoria al Cacciatore
    tehnik pri gradbenem podjetju tecnico presso un'impresa edilizia

    3. presso, da, con:
    pri Slovencih je to v navadi si usa presso gli sloveni
    stanovati pri starših abitare dai genitori, stare coi genitori

    4. in, con:
    pri kadilcih lahko pride do zastrupitve z nikotinom nei fumatori può aversi un'intossicazione da nicotina
    pri otrocih ni dobro popuščati coi bambini non bisogna essere troppo remissivi

    5. malgrado, nonostante:
    pri vsem bogastvu ni srečen malgrado le grandi ricchezze, non è felice

    6. a, all'età di:
    v šolo je začel hoditi pri šestih letih cominciò a frequentare la scuola all'età di sei anni

    7. su, per, ○:
    bencin se je podražil za 20 tolarjev pri litru la benzina è rincarata di 20 talleri al litro (il litro)

    8. pog. su:
    pri moji duši, da ni res giuro sull'anima mia che non è vero
    inter. pri moji duši perbacco, perdiana
    pri moji veri vivaddio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. biti pri dekletu vedersela con una ragazza
    pren. ne biti pri denarju essere a corto di soldi
    pren. biti pri kruhu guadagnarsi il pane, guadagnarsi da vivere
    biti pri priči mrtev morire sul colpo
    misliti sam pri sebi pensare fra sé, dentro di sé
    ostati pri starem restare immutato
    presedeti večere pri televiziji passare le sere davanti alla TV
    ne zmoči pri najboljši volji non potere proprio malgrado
    pren. pri enem ušesu gre noter, pri drugem ven da un orecchio entra, dall'altro esce
    pri vsem tem contuttociò
  • pričakováti (-újem) imperf. attendere, aspettare, aspettarsi, ripromettersi; essere in attesa:
    tega ne bi bil nikoli pričakoval non me lo sarei mai aspettato
    kot je bilo pričakovati come era da aspettarsi
    pričakovati goste na kosilu, pri kosilu aspettare gente a pranzo
    letos pričakujemo dobro letino quest'anno ci ripromettiamo un buon raccolto
  • prijémati (-am) | prijéti (prímem)

    A) imperf., perf.

    1. pigliare, prendere:
    prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
    prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

    2. far presa, prendere:
    deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

    3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
    prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

    4. pren. avere; venire; prendere:
    spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
    otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
    kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
    prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
    prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
    v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
    med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
    pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

    5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
    otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
    prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
    primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
    kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

    6. žarg. agire:
    po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

    7. rib. abboccare

    8. pren.
    prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
    prijeti za delo mettersi al lavoro
    ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
    prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
    prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
    zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
    prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
    prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
    pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
    prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
    prijeti za ušesa tirare le orecchie
    pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
    pog. prijeti na kratko mettere in riga
    lov. prijeti sled trovare la traccia
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

    B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

    1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
    prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
    prijeti se za roko prendersi per la mano

    2. aderire; essere aderente, attillato:
    obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

    3. attaccarsi, far presa:
    blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
    omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

    4. bot. attecchire, mettere radice:
    rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

    5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
    prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
    prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
    vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
    otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
    vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
    prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
    noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
    pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
    prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
    pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
    ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi
  • priléči se (-léžem se) | prilégati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. fare bene, piacere:
    zjutraj se mi prileže ležati la mattina mi piace crogiolarmi sotto le coperte
    dobra kava se zmeraj prileže un buon caffè fa sempre bene

    2. calzare, combaciare, connettere; stare, vestire bene; strojn. indentare:
    čevlji se prilegajo le scarpe calzano benissimo
    plašč se ti odlično prilega il cappotto ti sta, ti si attaglia perfettamente
    zgornja in spodnja čeljust, zobna loka se prilegata le due mandibole, i due archi dentari combaciano
    strojn. kolesje se prilega l'ingranaggio indenta
    rdeča barva se ji prilega il rosso le sta bene, le si addice
    obleka se ne prilega dobro vratu l'abito non accolla bene
  • prima1

    A) avv.

    1. poprej, predtem:
    bisognava prevedere prima prej bi bilo treba misliti na to
    le usanze di prima nekdanji običaji
    amici come prima prijatelji kot prej
    prima o poi prej ali slej

    2. pog. prej, hitreje:
    credevo di fare prima mislil sem, da bom končal prej
    quanto prima kar najhitreje, čim prej

    3. najprej; prvič:
    prima il dovere poi il piacere najprej dolžnost, potem zabava

    B) prep.
    prima di pred (časovno, krajevno)
    prima di sera pred večerom, popoldne
    prima del bivio pred križiščem

    C) cong. prima di, prima che

    1. preden (časovno):
    prima di decidere devi riflettere preden se odločiš, moraš dobro premisliti
    bisogna fare qualcosa prima che sia troppo tardi treba je kaj ukreniti, preden bo prepozno
    prima che posso, che potrò brž ko bom mogel

    2. (z nedoločnikom v primerjalnih stavkih) raje... kot:
    prima morire che cedere raje umreti kot popustiti
    si sarebbe fatto uccidere prima di tradire raje bi umrl, kot da bi izdal
  • priprávljen (-a -o) adj.

    1. preparato, approntato, predisposto; pronto; apparecchiato, allestito:
    za vsako stvar ima pripravljen odgovor non c'è cosa per cui non abbia pronta una scusa
    kandidat je dobro pripravljen il candidato è preparatissimo

    2. preparato, disposto:
    koliko ste pripravljeni odšteti za darilo quanto è disposto a spendere per il regalo
    šport. pozor, pripravljeni, zdaj! attenti, pronti, via!
    bodite pripravljeni na vse, oče je slab siate preparati a tutto, le condizioni del padre sono gravissime
  • privábiti (-im) | privábljati (-am) perf., imperf.

    1. attrarre, allettare, richiamare:
    privabiti goste z dobro postrežbo richiamare i clienti con l'ottimo servizio

    2. pren. richiamare, far venire:
    s pripovedovanjem privabiti solze v oči col racconto richiamare le lacrime agli occhi

    3. allettare, adescare
  • prizadéti (-dénem) | prizadévati (-am)

    A) perf. imperf.

    1. addolorare, affliggere; pren. ledere, offendere, intaccare; turbare:
    prizadeti dobro ime, čast ledere, offendere la reputazione, l'onore di qcn.
    vsaka krivica ga zelo prizadene ogni ingiustizia lo addolora amaramente

    2. colpire:
    povodenj je najbolj prizadela kmečko prebivalstvo l'alluvione ha colpito anzitutto la popolazione delle campagne
    bolezen, ki lahko prizadene srce una malattia che può colpire il cuore

    3.
    prizadeti bolečino,žalost arrecare sofferenza, dolore
    prizadeti škodo infliggere, arrecare danni

    B) prizadévati si (-am si) imperf. refl. adoperarsi, cercare, ingegnarsi, premurarsi, prodigarsi:
    prizadevati si za čim boljši uspeh adoperarsi per ottenere il miglior risultato possibile
    prizadevati si v pomoč žrtvam potresa prodigarsi per soccorrere i terremotati
  • quantunque cong. čeprav, čeravno:
    è andato in ufficio quantunque non si sentisse bene šel je v pisarno, čeprav se ni dobro počutil
  • radostíti (-ím)

    A) imperf. rallegrare, allietare; knjiž. dilettare; rendere felici:
    radosti me, da se je vse dobro končalo sono contento che tutto sia finito bene

    B) radostíti se (-ím se) imperf. refl. (veseliti se) knjiž. rallegrarsi, essere felici
  • rásti (rástem) imperf.

    1. crescere:
    fant lepo raste il ragazzo cresce bene
    rasti v revščini crescere nell'indigenza

    2. crescere, prosperare:
    ekst. v teh krajih raste dobro vino da queste parti si produce un buon vino

    3. crescere, accrescersi, aumentare:
    družina raste la famiglia si accresce
    cene rastejo i prezzi crescono, aumentano
    raste nezadovoljstvo ljudi cresce il malcontento popolare

    4. (po intenzivnosti) crescere, ingrossare, aumentare; (glede na količino) crescere; (po glasnosti) crescere, salire, innalzarsi, levarsi; (razvijati se) crescere, maturare:
    hrup je rastel il frastuono aumentava, ingrossava
    dolgovi rastejo i debiti crescono
    cene naglo rastejo i prezzi lievitano
    melodija je rastla la melodia saliva
    rasti v dobrega športnika maturare in un buon atleta

    5. pren. crescere, delinearsi:
    v okolici rastejo nove hiše tutt'intorno crescono nuove case
    iz kosa lesa je pod nožem rastla figurica dal legno si delineava sotto l'azione del coltello una figurina

    6. farsi più sicuro (di sé), più fiero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. greben mu raste gli sta crescendo la cresta
    kupček mu raste il suo patrimonio cresce, si accresce
    pren. slišati travo rasti avere un udito finissimo
    iron. videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
    rasti komu čez glavo non prendere più in considerazione, non farci più caso, averne le tasche piene
    rasti v očeh koga crescere nella stima di qcn.
    tak človek ne raste za vsakim plotom di uomini così s'è perso lo stampo
    med. rasti (v zobnih jamicah) inalveolarsi
    rasti v veje ramificare
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko il grande viene dal piccolo