Franja

Zadetki iskanja

  • odhòd (-óda) m partenza:
    odhod na delo l'andare al lavoro
    odhod v pokoj pensionamento, collocamento a riposo
    evf. odhod s tega sveta morte
  • odrešeníški (-a -o) adj. rel. redentore (-trice):
    odrešeniško delo opera redentrice
  • odróčno adv.

    1. lontano, fuori mano

    2. (v povedni rabi) scomodo:
    odročno se mi je vsak dan voziti na delo z vlakom mi è scomodo andare tutti i giorni in treno al lavoro
  • odvléči (-vléčem)

    A) perf.

    1. trascinare, portare via:
    težke vreče ni mogel dvigniti, zato jo je kar odvlekel non potendo alzare il pesante sacco, lo trascinò via

    2. pren. portare, portare per forza, deportare; trarre:
    odvleči koga na prisilno delo deportare uno ai lavori forzati
    k zobozdravniku sem moral otroka odvleči ho dovuto portare il bambino con la forza dal dentista

    B) odvléči se (-vléčem se) perf. refl.

    1. trascinarsi

    2. andarsene
  • odvzémati (-am) | odvzéti (-vzámem) imperf., perf.

    1. prelevare:
    odvzeti vzorce za preiskavo prelevare i campioni per l'analisi

    2. togliere, prendere, levare:
    odvzeti komu besedo togliere la parola a qcn.

    3. liberare, svincolare, sollevare:
    odvzeti komu bolečine, skrb liberare, sollevare qcn. dai dolori, dalle preoccupazioni

    4. ritirare:
    odvzeti vozniško dovoljenje ritirare la patente

    5. (odbijati, odbiti) decurtare, dedurre, defalcare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odvzeti komu veliko delo sobbarcarsi il lavoro di qcn.
    odvzeti besedam ost attenuare, mitigare il tono delle parole
    šport. odvzeti komu rekord togliere il primato a qcn.
    s pilo odvzeti rob smussare l'orlo con la lima
    jur. odvzeti poslovno sposobnost interdire qcn.
    meh. odvzeti dele (za popravilo drugega avta) cannibalizzare
    jur. odvzeti last spossessare
    knjiž. odvzeti lepoto disabbelire
    odvzeti mitsko avreolo smitizzare
    odvzeti naglas disaccentare
    šport. odvzeti naslov prvaka detronizzare il campione
    odvzeti strup svelenire
    agr. odvzeti vinu trpkost disasprire il vino
    jur. odvzeti zemljo spoderare
  • omrzíti (-ím) perf. tr. star.

    1. rendere odioso

    2. (zasovražiti) prendere in odio; disamorasi:
    omrziti delo disamorarsi da un lavoro
  • osében (-bna -o) adj.

    1. personale, individuale:
    osebni podatki dati personali, generalità
    osebni opis connotati
    osebni dohodek reddito individuale
    osebna izkaznica carta d'identità
    osebna korist tornaconto
    jur. osebni stan stato civile

    2. (usmerjen k posamezniku) personale; soggettivo:
    osebna žalitev offesa personale, individuale
    osebni motivi motivi personali
    osebne pravice diritti dell'individuo
    podrejati osebne koristi javnim subordinare il bene personale a quello generale
    osebna pozornost interessamento

    3. (namenjen uporabi za posameznike) personale, per persona:
    osebna prtljaga bagagli, effetti personali
    osebna higiena igiene personale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    osebni avtomobil berlina, limousine
    osebno dvigalo ascensore
    lingv. osebna glagolska oblika forma finita
    jur. osebna lastnina proprietà personale
    šport. osebna napaka fallo personale
    osebna odgovornost responsabilità individuale
    osebna pokojnina pensione individuale
    osebna svoboda libertà individuale
    osebni dohodek reddito individuale
    šport. osebni rekord record personale
    lingv. osebni zaimek pronome personale
    osebno delo lavoro indipendente
    osebno jamstvo garanzia personale
    osebno perilo biancheria personale
    jur. osebno pravo diritto personale
    inform. osebni računalnik personal computer
    osebno pojmovanje soggettività
    osebno vodilo massima
  • osnován (-a -o) adj.

    1. creato, istituito, fondato

    2. osnovan na basato, che si fonda su; che si rifà, si ispira a:
    delo je osnovano na ljudski motiviki l'opera si ispira a motivi popolari

    3. fondato, attendibile, plausibile:
    sum ni osnovan il sospetto è infondato, privo di fondatezza
  • osnóven (-vna -o) adj.

    1. fondamentale, elementare, basilare; base:
    osnovni pojmi neke znanosti i concetti fondamentali di una scienza
    osnovna načela principi fondamentali, basilari
    osnovna plača salario base

    2. principale, primo:
    osnovna dolžnost il primo dovere
    osnovna naloga il compito principale

    3. elementare:
    osnovna šola scuola elementare

    4. di base, essenziale

    5. teh. di fondo:
    osnovna barva tinta di fondo
    min. osnovna celica cellula base
    šport. osnovna črta linea di fondo
    lingv. osnovna in določilna beseda zloženke radicale e determinante del composto
    ekon. osnovna glavnica capitale sociale
    pren. osnovna ideja, načela idea madre, vangelo
    osnovna konstanta costante universale
    osnovna plača salario base
    mat. osnovna ploskev, stranica base
    fiziol. osnovna presnova metabolismo basale
    lingv. osnovna stopnja pridevnika grado positivo dell'aggettivo
    ekon. osnovna sredstva beni fissi
    um. osnovna barva mestica
    jur. osnovne človekove pravice diritti umani fondamentali
    teh. osnovne enote unità fondamentali
    tekst. osnovne niti fili dell'ordito
    ekst. osnovna pravila decalogo
    mat. osnovne računske operacije operazioni fondamentali dell'aritmetica
    fiz. osnovni delec particella elementare
    fiz. osnovni naboj carica elementare
    lingv. osnovni pomen besede significato fondamentale
    osnovni podatki estremi
    muz. osnovni ton tonica
    tekst. osnovni valj subbio di ordito
    pren. (ključno) osnovno delo chiave di volta
    pren. osnovno znanje alfabeto
  • ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

    1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
    ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
    zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

    2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
    hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
    (biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
    ostati buden rimanere desti
    ostati ravnodušen rimanere indifferenti
    ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
    ostati sam rimanere soli
    ostajati mlad mantenersi giovani

    4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
    od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
    omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
    pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
    ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
    ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
    hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
    ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
    nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
    ostati brez prebite pare restare al verde
    ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
    ostati na cedilu restare a bocca asciutta
    ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
    ostati na dolgu restare in debito
    mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
    ostati na miru, pri miru non muoversi
    ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
    ostati pri besedah non far che parlare
    ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
    ostati pri starem non cambiare niente
    ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
    ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
    ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    naj ostane med nama resti fra noi
    to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
    ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
    pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
    jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
    štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
  • pane1 m

    1. kruh:
    impastare il pane mesiti kruh
    cuocere il pane peči kruh
    pane fresco svež kruh
    pane stantio star kruh
    pane bianco bel kruh
    pane di segale, di avena, di orzo rženi, ovseni, ječmenov kruh
    pane nero, integrale črn, polnozrnati kruh
    buono come il pane dober kot kruh
    essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
    il nostro pane quotidiano naš vsakdanji kruh
    lungo quanto un giorno senza pane zelo dolg
    guadagnarsi il pane služiti kruh
    mangiare il pane a ufo, a tradimento živeti na tuj račun
    non è pane per i tuoi denti temu nisi kos
    perdere il pane biti ob delo
    rendere pan per focaccia pren. vrniti milo za drago
    stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi

    2. kulin.
    pan di Spagna kolač

    3. pren. duševna hrana:
    mangiare il pane pentito kesati se
    spezzare il pane della scienza učiti, poučevati

    4. ekst.:
    un pane di burro štruca masla
    pani di metallo kovinske palice

    5. bot.
    albero del pane (artocarpo) kruhovec (Artocarpus)
    pan di cuculo kačji jezik, kukovec (Orchis morio)
    pan di serpe (gigaro italico) štrkat (Arum italicum)
    pan porcino, panporcino pog. ciklama (Cyclamen europaeum)
  • part time tujka angl.

    A) agg. invar., avv.
    lavoro part time delo s polovičnim delovnim časom
    lavorare part time delati s polovičnim delavnikom

    B) m invar. polovični delavnik
  • pera f

    1. hruška (sad):
    cascare come una pera cotta, matura pasti kot zrela hruška; pren. hitro se zaljubiti
    non valere una pera cotta pren. ne biti vreden piškavega oreha

    2. šalj. glava:
    grattarsi la pera počohati se po glavi

    3. pren. pog. (v pridevni ali prislovni rabi): zanič, brez repa in glave, brezzvezen:
    lavoro a pera zanič delo
    parlare a pera govoriti brez repa in glave

    4. pren. žarg. doza mamila, heroina:
    farsi una pera vbrizgati si dozo heroina
  • perfētto

    A) agg.

    1. popoln, dovršen:
    solo Dio è perfetto samo Bog je popoln
    un perfetto idiota iron. popoln tepec

    2. odličen, perfekten:
    un lavoro perfetto odlično opravljeno delo
    filare in perfetto accordo odlično se ujemati

    3. jezik dovršen

    B) m jezik perfekt, dovršni pretekli čas
  • perfezione f popolnost, dognanost, dovršenost:
    condurre a perfezione un lavoro delo izpeljati do popolnosti
    conoscere un argomento a perfezione temo poznati odlično
  • pesante agg.

    1. težek:
    un fardello pesante težko breme
    artiglieria pesante težko topništvo
    una sostanza più pesante dell'aria snov, težja od zraka

    2. težek, težaven; nadležen:
    terreno pesante težek, težko prehoden teren
    aria pesante slab zrak
    battuta pesante prostaška šala
    un lavoro pesante težko, težavno delo
    una persona pesante nadloga, tečnež

    3. pren. počasen, okoren (tudi ekst.):
    prosa pesante okorna proza

    4. pren. velik, hud; zaskrbljujoč:
    danno pesante velika škoda

    5.
    gioco pesante šport ostra igra
    avere la mano pesante ostro udariti, kaznovati; pren. pretiravati

    6.
    atletica pesante šport težka atletika

    7.
    industria pesante težka industrija
  • pesare

    A) v. tr. (pres. peso)

    1. tehtati

    2. pren. pretehtati

    B) v. intr.

    1. tehtati:
    il pacco pesa cinque chili paket tehta pet kilogramov

    2. pren. imeti težo, veljavo:
    un giudizio che pesa mnenje, ki ima veljavo

    3. pren. biti težek, zoprn, nadležen:
    un cibo che pesa sullo stomaco hrana, ki je težka za želodec
    ogni lavoro gli pesa vsako delo mu je zoprno

    4. pren. groziti:
    su di lui pesa un pericolo di morte grozi mu smrtna nevarnost
  • petindvájset (-ih) numer. venticinque:
    delo v petindvajsetih zvezkih opera in venticinque volumi
  • pēzzo m

    1. kos:
    fare un bel pezzo di strada prehoditi lep kos poti
    da un pezzo a questa parte že nekaj časa

    2. kos, del:
    smontare una macchina pezzo per pezzo razstaviti stroj po kosih
    ridurre in pezzi raztrgati, razdrobiti na kosce
    costume da spiaggia in due pezzi dvodelne kopalke
    un pezzo di bravura glasba mojstrsko izvajano delo

    3. (časopisni) članek
    pezzo grosso pren. velika živina
    pezzo da museo redek, muzejski primerek
  • píti (píjem) imperf.

    1. bere:
    piti čaj, kavo, vino bere il tè, il caffè, il vino
    hlastno piti bere avidamente
    piti počasi bere lentamente, centellinare
    piti čez mero strabere
    piti na dušek, po malem bere a garganella, sorseggiare
    piti kot goba, krava, žolna bere come una spugna
    piti na zdravje bere, brindare alla salute

    2. (uživati alkoholne pijače) bere; pren.
    piti na žive in mrtve bere a più non posso

    3. pren. ammirare, godere; attingere:
    pil je lepoto polj godeva la bellezza della campagna
    iz njenih besed je pil tolažbo traeva consolazione dalle sue parole

    4. pren. assorbire, esaurire:
    neprestano delo mu pije moči il continuo lavoro esaurisce le sue forze

    5. (vsrkavati) assorbire:
    goba pije la spugna assorbe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    piti besede z odprtimi usti ascoltare attentamente, pendere dalle labbra di, bere le parole di
    pren. piti komu kri succhiare il sangue a qcn.
    piti kaj z materinim mlekom succhiare col latte materno
    piti iz čaše modrosti, učenosti farsi, diventare saggio, erudito
    ne vedeti, kdo pije in kdo plača gestire male, in modo sconclusionato
    piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso