Franja

Zadetki iskanja

  • globálen (-lna -o) adj.

    1. (celoten, skupen) globale, complessivo, totale:
    globalni prejemki entrate globali

    2. (okviren, splošen) generale, di base, quadro:
    globalni podatki dati generali

    3. (nanašajoč se na ves svet) globale:
    globalna raketa missile globale
    šol. globalna metoda metodo globale
  • gól (-a) m šport.

    1. porta:
    streljati na gol tirare a rete, in porta

    2. goal, rete:
    žarg. dati gol, zabiti gol dare un goal, segnare una rete, andare a rete
    častni gol il goal della bandiera
  • govoríti (-ím) imperf.

    1. parlare:
    govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
    govoriti skozi nos parlare col naso
    govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
    govoriti s težavo parlare con difficoltà
    govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
    govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
    govoriti na pamet parlare a braccio
    afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

    2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
    kaj govoriš? cosa dici?
    govoriti resnico dire la verità
    govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
    govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
    govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
    govoriti spretno saper parlare
    govoriti o čem parlare di qcs.
    govoriti proti komu criticare qcn.
    pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

    3. (znati jezik) parlare:
    govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
    govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
    govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

    4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
    pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
    z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

    5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
    številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
    pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
    pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
    pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
    govoriti drug čez drugega parlare confusamente
    govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
    pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
    govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
    o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
    pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
    govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
    govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
    govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
    pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
    to govori vam v prid ciò depone a suo favore
    o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
    govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
    govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
    govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
    govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
    govoriti nepovezano sconnettere
    govoriti o nepravem času, preveč straparlare
    govoriti prisiljeno recitare
    govoriti prostaško ruttare
    govoriti s kretnjami parlare a gesti
    govoriti v prispodobah metaforeggiare
    govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
    PREGOVORI:
    kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
    govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • gúba (-e) f

    1. piega (del vestito)

    2. ruga, grinza (della pelle)

    3. ekst. piega; piega delle corde vocali; geol. falda tettonica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dati odejo v dve gube piegare la coperta in due
    držati se v dve gube essere piegato, curvato in due
    lesti v dve gubi diventare sempre più curvo
  • hčí (hčére) f figlia; ekst. donna:
    rodna hči figlia carnale
    najmlajša hči la figlia più piccola, più giovane
    pren. Evine hčere figlie di Eva, donne
    dati komu hčer dare a qcn. la propria figlia in sposa
    PREGOVORI:
    kakršna mati, takšna hči qual madre, tal figlia
  • hrámba (-e) f custodia, conservazione, deposito, affidamento:
    dati, vzeti v hrambo dare, prendere in custodia
  • idéja (-e) f

    1. (zamisel, misel) idea:
    dati idejo za rešitev problema suggerire un'idea su come risolvere il problema
    vsiljevati svoje ideje drugim imporre agli altri le proprie idee

    2. (rezultat najvišje miselne dejavnosti) idea:
    ideja o lepoti l'idea del bello

    3.
    fiksna ideja idea fissa; chiodo fisso
    ima fiksno idejo, da ga preganjajo ha l'idea fissa, il chiodo fisso di essere vittima di persecuzioni

    4. (rezultat)
    a) (umetniškega ali znanstvenega dela) idea:
    vodilna ideja filma l'idea guida di un film
    b) (različnih znanstvenih, umetniških, verskih smeri) idea:
    ideja nenasilja l'idea della non violenza
    ideja krščanstva, marksizma l'idea cristiana, marxista
    c) (različnih področij družbene dejavnosti) idea:
    ideja liberalizma l'idea del liberalismo

    5. (kar izraža vsebino, dejavnost, kot jo določa prilastek) idea:
    privrženec ekstremističnih idej partigiano di idee estremiste
  • imballare2 v. tr. (pres. imballo) avto
    imballare il motore turirati motor; dati plin do konca, forsirati motor
  • imé (-na) n

    1. nome:
    dati komu ime dare un nome a qcn.
    kako ti je ime? come ti chiami?, qual è il tuo nome?
    knjiž. glasiti se na ime (vloga) essere intestato a
    živeti pod drugim imenom vivere sotto altro nome
    klicati koga po imenu chiamare uno per nome
    navesti ime in priimek indicare il nome e il cognome
    izmišljeno ime pseudonimo
    domače ime familiarmente, vulgo, detto
    dekliško ime (priimek) cognome da ragazza, da nubile
    hišno ime nome locale
    krstno ime nome di battesimo
    trg. zaščiteno ime nome depositato
    obče, lastno ime nome comune, proprio

    2. pren. (ugled) nome, fama, rinomanza, reputazione:
    ustvariti si ime farsi un nome
    biti (pomembno) ime v umetnosti avere un nome nell'arte
    uživati dobro ime avere un buon nome, godere buona reputazione
    gre za moje dobro ime ne va del mio buon nome

    3.
    v imenu zakona in nome della legge
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    poznati koga (samo) po imenu conoscere uno di nome
    pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro nome
    ledinsko ime microtoponimo
    lingv. ljubkovalno ime vezzeggiativo
    osebno ime nome proprio di persona
  • impinzare

    A) v. tr. (pres. impinzo) (rimpinzare) basati s hrano; pren. napolniti, natlačiti; prenatrpati:
    impinzare la testa di dati napolniti glavo s podatki

    B) ➞ impinzarsi v. rifl. (pres. mi impinzo) basati se s hrano
  • impúlz (-a) m

    1. (spodbuda) impulso, stimolo, spinta:
    dati gospodarstvu nov impulz dare all'economia nuovi impulsi

    2. elektr. impulso elettrico; pošta impulso, scatto telefonico

    3. fiziol. impulso (nervoso); ekst. pulsione
  • incannare v. tr. (pres. incanno) naviti (na motek, tuljavo ipd.), namotati:
    incannare la botte dati pipo na sod
  • incassare

    A) v. tr. (pres. incasso)

    1. dajati, spraviti, spravljati v zaboje:
    incassare una tubatura dati cev v ležišče
    incassare una pietra preziosa vdelati dragulj
    incassare il morto položiti mrliča v krsto
    incassare una frase vriniti stavek

    2. dobiti, prejeti, inkasirati:
    incassare una somma prejeti znesek

    3. šport prejemati udarce (pri boksu), gole (pri nogometu)

    4. pren. prenesti, prenašati:
    incassare una grave offesa prenesti hudo žalitev

    B) ➞ incassarsi v. rifl. (pres. mi incasso) stiskati se, biti stisnjen:
    la strada si incassa tra ripide montagne cesta je stisnjena med strme planine
  • índeks (-a) m

    1. (seznam prepovedanih knjig) indice (dei libri proibiti):
    dati, postaviti na indeks mettere all'indice

    2. (kazalo) indice:
    predmetni indeks indice analitico

    3. šol. libretto universitario

    4. (razmerje med dvema istovrstnima podatkoma) indice:
    indeks življenjskih stroškov indice del carovita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    antr. lobanjski indeks indice cefalico
  • indice

    A) m

    1. kazalec (prst)

    2. tehn. kazalo, kazalec, indeks:
    indice di temperatura kazalec temperature
    indice di velocità brzinomer

    3. pren. znak, znamenje

    4. kazalo; spisek, seznam:
    consultare l'indice pogledati kazalo
    indice analitico predmetno kazalo
    indice dei libri proibiti seznam prepovedanih knjig, indeks
    mettere all'indice pren. dati na indeks, prepovedati

    5. mat. indeks; korenilec

    6. stopnja:
    indice di gradimento gledanost, poslušanost

    B) agg. ki kaže, kazalen:
    dito indice kazalec
  • infarcire v. tr. (pres. infarcisco) polniti; nadevati; pren. natlačiti, natrpati:
    infarcire la testa di dati natrpati glavo s podatki
  • ingranare

    A) v. intr. (pres. ingrano)

    1. strojn. prijemati (zobe pri stroju)

    2. pren. pog. biti utečen; dobro delovati

    B) v. tr.
    ingranare la marcia avto dati v brzino
  • interpelácija (-e) f interpellanza:
    dati, vložiti interpelacijo rivolgere, presentare un'interpellanza
  • intervista f

    1. intervju; pogovor, razgovor:
    concedere, rilasciare un'intervista dati intervju

    2. intervju (članek)
  • intervjú (-ja) m intervista:
    prositi za intervju chiedere un'intervista
    dati intervju dare, concedere, rilasciare un'intervista
    intervju za radio, televizijski intervju intervista radiofonica, televisiva