globálen (-lna -o) adj.
1. (celoten, skupen) globale, complessivo, totale:
globalni prejemki entrate globali
2. (okviren, splošen) generale, di base, quadro:
globalni podatki dati generali
3. (nanašajoč se na ves svet) globale:
globalna raketa missile globale
šol. globalna metoda metodo globale
Zadetki iskanja
- gól (-a) m šport.
1. porta:
streljati na gol tirare a rete, in porta
2. goal, rete:
žarg. dati gol, zabiti gol dare un goal, segnare una rete, andare a rete
častni gol il goal della bandiera - govoríti (-ím) imperf.
1. parlare:
govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
govoriti skozi nos parlare col naso
govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
govoriti s težavo parlare con difficoltà
govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
govoriti na pamet parlare a braccio
afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente
2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
kaj govoriš? cosa dici?
govoriti resnico dire la verità
govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
govoriti spretno saper parlare
govoriti o čem parlare di qcs.
govoriti proti komu criticare qcn.
pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.
3. (znati jezik) parlare:
govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano
4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto
5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
govoriti drug čez drugega parlare confusamente
govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
to govori vam v prid ciò depone a suo favore
o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
govoriti nepovezano sconnettere
govoriti o nepravem času, preveč straparlare
govoriti prisiljeno recitare
govoriti prostaško ruttare
govoriti s kretnjami parlare a gesti
govoriti v prispodobah metaforeggiare
govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
PREGOVORI:
kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro - gúba (-e) f
1. piega (del vestito)
2. ruga, grinza (della pelle)
3. ekst. piega; piega delle corde vocali; geol. falda tettonica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati odejo v dve gube piegare la coperta in due
držati se v dve gube essere piegato, curvato in due
lesti v dve gubi diventare sempre più curvo - hčí (hčére) f figlia; ekst. donna:
rodna hči figlia carnale
najmlajša hči la figlia più piccola, più giovane
pren. Evine hčere figlie di Eva, donne
dati komu hčer dare a qcn. la propria figlia in sposa
PREGOVORI:
kakršna mati, takšna hči qual madre, tal figlia - hrámba (-e) f custodia, conservazione, deposito, affidamento:
dati, vzeti v hrambo dare, prendere in custodia - idéja (-e) f
1. (zamisel, misel) idea:
dati idejo za rešitev problema suggerire un'idea su come risolvere il problema
vsiljevati svoje ideje drugim imporre agli altri le proprie idee
2. (rezultat najvišje miselne dejavnosti) idea:
ideja o lepoti l'idea del bello
3.
fiksna ideja idea fissa; chiodo fisso
ima fiksno idejo, da ga preganjajo ha l'idea fissa, il chiodo fisso di essere vittima di persecuzioni
4. (rezultat)
a) (umetniškega ali znanstvenega dela) idea:
vodilna ideja filma l'idea guida di un film
b) (različnih znanstvenih, umetniških, verskih smeri) idea:
ideja nenasilja l'idea della non violenza
ideja krščanstva, marksizma l'idea cristiana, marxista
c) (različnih področij družbene dejavnosti) idea:
ideja liberalizma l'idea del liberalismo
5. (kar izraža vsebino, dejavnost, kot jo določa prilastek) idea:
privrženec ekstremističnih idej partigiano di idee estremiste - imballare2 v. tr. (pres. imballo) avto
imballare il motore turirati motor; dati plin do konca, forsirati motor - imé (-na) n
1. nome:
dati komu ime dare un nome a qcn.
kako ti je ime? come ti chiami?, qual è il tuo nome?
knjiž. glasiti se na ime (vloga) essere intestato a
živeti pod drugim imenom vivere sotto altro nome
klicati koga po imenu chiamare uno per nome
navesti ime in priimek indicare il nome e il cognome
izmišljeno ime pseudonimo
domače ime familiarmente, vulgo, detto
dekliško ime (priimek) cognome da ragazza, da nubile
hišno ime nome locale
krstno ime nome di battesimo
trg. zaščiteno ime nome depositato
obče, lastno ime nome comune, proprio
2. pren. (ugled) nome, fama, rinomanza, reputazione:
ustvariti si ime farsi un nome
biti (pomembno) ime v umetnosti avere un nome nell'arte
uživati dobro ime avere un buon nome, godere buona reputazione
gre za moje dobro ime ne va del mio buon nome
3.
v imenu zakona in nome della legge
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
poznati koga (samo) po imenu conoscere uno di nome
pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro nome
ledinsko ime microtoponimo
lingv. ljubkovalno ime vezzeggiativo
osebno ime nome proprio di persona - impinzare
A) v. tr. (pres. impinzo) (rimpinzare) basati s hrano; pren. napolniti, natlačiti; prenatrpati:
impinzare la testa di dati napolniti glavo s podatki
B) ➞ impinzarsi v. rifl. (pres. mi impinzo) basati se s hrano - impúlz (-a) m
1. (spodbuda) impulso, stimolo, spinta:
dati gospodarstvu nov impulz dare all'economia nuovi impulsi
2. elektr. impulso elettrico; pošta impulso, scatto telefonico
3. fiziol. impulso (nervoso); ekst. pulsione - incannare v. tr. (pres. incanno) naviti (na motek, tuljavo ipd.), namotati:
incannare la botte dati pipo na sod - incassare
A) v. tr. (pres. incasso)
1. dajati, spraviti, spravljati v zaboje:
incassare una tubatura dati cev v ležišče
incassare una pietra preziosa vdelati dragulj
incassare il morto položiti mrliča v krsto
incassare una frase vriniti stavek
2. dobiti, prejeti, inkasirati:
incassare una somma prejeti znesek
3. šport prejemati udarce (pri boksu), gole (pri nogometu)
4. pren. prenesti, prenašati:
incassare una grave offesa prenesti hudo žalitev
B) ➞ incassarsi v. rifl. (pres. mi incasso) stiskati se, biti stisnjen:
la strada si incassa tra ripide montagne cesta je stisnjena med strme planine - índeks (-a) m
1. (seznam prepovedanih knjig) indice (dei libri proibiti):
dati, postaviti na indeks mettere all'indice
2. (kazalo) indice:
predmetni indeks indice analitico
3. šol. libretto universitario
4. (razmerje med dvema istovrstnima podatkoma) indice:
indeks življenjskih stroškov indice del carovita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
antr. lobanjski indeks indice cefalico - indice
A) m
1. kazalec (prst)
2. tehn. kazalo, kazalec, indeks:
indice di temperatura kazalec temperature
indice di velocità brzinomer
3. pren. znak, znamenje
4. kazalo; spisek, seznam:
consultare l'indice pogledati kazalo
indice analitico predmetno kazalo
indice dei libri proibiti seznam prepovedanih knjig, indeks
mettere all'indice pren. dati na indeks, prepovedati
5. mat. indeks; korenilec
6. stopnja:
indice di gradimento gledanost, poslušanost
B) agg. ki kaže, kazalen:
dito indice kazalec - infarcire v. tr. (pres. infarcisco) polniti; nadevati; pren. natlačiti, natrpati:
infarcire la testa di dati natrpati glavo s podatki - ingranare
A) v. intr. (pres. ingrano)
1. strojn. prijemati (zobe pri stroju)
2. pren. pog. biti utečen; dobro delovati
B) v. tr.
ingranare la marcia avto dati v brzino - interpelácija (-e) f interpellanza:
dati, vložiti interpelacijo rivolgere, presentare un'interpellanza - intervista f
1. intervju; pogovor, razgovor:
concedere, rilasciare un'intervista dati intervju
2. intervju (članek) - intervjú (-ja) m intervista:
prositi za intervju chiedere un'intervista
dati intervju dare, concedere, rilasciare un'intervista
intervju za radio, televizijski intervju intervista radiofonica, televisiva