Franja

Zadetki iskanja

  • zaglédati (-am)

    A) perf. avvistare, scorgere, vedere:
    pren. zagledati beli dan nascere; (di libro) uscire, essere stampato

    B) zaglédati se (-am se) | zagledováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. guardar fisso, fissare

    2. pren. innamorarsi; invaghirsi (di); appassionarsi (a)
  • zatém

    A) adv. dopo; poi; successivamente:
    namočil ga je dež in dan zatem je zbolel si bagnò sotto la pioggia e il giorno dopo era già malato
    najprej je doštudiral, zatem se je zaposlil prima finì gli studi e poi trovò un lavoro

    B) zatém konj.

    1. (pri naštevanju) poi, inoltre:
    izvažali so vino, zatem orožje, volno in platno esportavano vino e inoltre armi, lana, tela

    2. zatem ko (potem ko) dopo che:
    zatem ko je prijatelj odšel, je zazvonilo pri vratih dopo che l'amico se ne fu andato, suonarono alla porta
  • zatemnéti (-ím) | zatemnévati (-am) perf., imperf. oscurarsi, offuscarsi (tudi pren.):
    njegova slava je hitro zatemnela la sua fama si offuscò presto
    ob teh besedah je njegov obraz zatemnel a quelle parole si oscurò in volto
    ko je dan zatemnel, so se prižgale luči all'imbrunire si accesero le luci
  • zatòn (-óna) m

    1. (zahod) tramonto, calata (del sole)

    2. pren. (konec, propad) declino, tramonto:
    gospodarski, politični zaton dežele il declino economico, politico di un Paese
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dan gre v zaton si fa sera
    stoletje gre v zaton il secolo sta per finire
    igralec v zatonu un attore sul viale del tramonto
  • zdóma adv. fuori, via di casa:
    ves dan biti zdoma stare fuori tutto il giorno
  • zdržáti (-ím)

    A) perf.

    1. sopportare, sostenere; resistere (a):
    zdržati preizkušnje sostenere le dure prove
    zdržati mučenje sopportare le torture
    zid silovitega sunka ni zdržal la parete non resistette al terribile urto
    ta rastlina dolgo zdrži brez vode questa pianta resiste a lungo senza acqua

    2. resistere, tener duro, tener testa:
    zdržati konkurenco tener testa alla concorrenza

    3. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
    doma ne zdržim niti en dan več a casa non resisto più un solo giorno

    4. (biti sposoben premagati željo po čem) resistere, farcela:
    ne zdrži brez cigaret non ce la fa senza sigarette

    5. (ostati dober, uporaben) resistere; mantenersi, conservarsi (buono, utilizzabile):
    na hladnem bo meso zdržalo al freddo la carne si manterrà buona
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    denar mu ne zdrži pod palcem ha le mani bucate
    predstava ne zdrži kritike uno spettacolo che non regge alla critica
    ne zdržati pogleda abbassare gli occhi, non poter guardare in volto

    B) zdržáti se (-ím se) perf. refl.

    1. astenersi:
    zdržati se kajenja, pitja astenersi dal fumo, dagli alcolici
    zdržati se glasovanja astenersi dal voto

    2. trattenersi:
    rad bi odvrnil, pa se je zdržal stava per ribattere ma poi si trattenne
  • zímski (-a -o) adj. d'inverno, invernale:
    mrzel zimski dan una fredda giornata invernale
    zimska obleka abiti invernali
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. zimska kolobarnica tricoloma (Tricholoma portentosum)
    zimska oblačila abiti invernali
    šport. zimska olimpijada olimpiadi invernali
    zimska pomoč soccorso invernale
    zimska pozeba distruzione invernale (delle piante)
    zimska raca anitra invernale (Clangula hiemalis)
    gastr. zimska salama salame misto
    gozd. zimska sečnja abbattuta invernale
    avt. zimske gume pneumatici invernali
    šol. zimski semester semestre invernale
    astr. zimski sončni obrat solstizio d'inverno
    šport. zimski športi sport invernali
    vrtn. zimski vrt giardino d'inverno
    zool. zimsko spanje letargo
  • zjútraj adv. di mattino:
    pren. dan je treba zjutraj loviti il mattino ha l'oro in bocca
  • znamenít (-a -o) adj. insigne, sommo, di chiara fama; grande; storico:
    znamenit zgodovinar storico insigne
    znamenit pesnik sommo poeta
    znamenit znanstvenik uno scienziato di chiara fama
    znamenit dan una giornata storica
    znamenita dela fasti
    pren. znamenite osebnosti galassia
  • zrák (-a) m

    1. aria; knjiž. etere; pesn. aere;
    plast zraka okoli zemlje lo strato d'aria attorno alla terra, l'atmosfera che circonda la terra
    mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak aria fredda, rarefatta, asciutta, umida, calda
    z dimom, z vlago nasičen zrak aria satura di fumo, di umidità
    onesnaženi zrak aria inquinata
    klimatizirani zrak aria condizionata
    komprimirani zrak aria compressa
    gibanje, kroženje zraka il movimento, la circolazionie dell'aria
    gostota, temperatura, tlak zraka densità, temperatura, pressione dell'aria; densità atmosferica
    celinski, polarni, tropski zrak aria continentale, polare, tropicale
    morski, planinski zrak aria di mare, di montagna
    voj. napad iz zraka attacco aereo
    pogled iz zraka veduta aerea
    iti na zrak uscire all'aperto
    igrati se na zraku giocare all'aria aperta
    na zraku sušiti kože, les seccare le pelli, il legno all'aria

    2. pren. (nič, ničevost) vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pogledati, če je zrak čist vedere se l'aria è libera
    pomeniti komu toliko kot zrak non importare niente (di qcn.)
    po zaporu spet dihati svoboden zrak godere la libertà dopo anni di prigione
    od zraka se ne da živeti d'aria non si può campare
    narediti luknjo v zrak fare un buco nell'acqua, fallire
    iti v zrak esplodere
    pognati, poslati, spustiti kaj v zrak far saltare in aria qcs.
    vsak dan spustiti trideset cigaret v zrak fumarsi ogni giorno trenta sigarette
    ves dan zijati v zrak starsene tutto il giorno col naso per aria
    hiteti, da vse frči v zrak lavorare di gran lena
    biti v zraku essere nell'aria, essere appena avvertibile, stare per accadere
    pomlad visi v zraku primavera brilla nell'aria (Leopardi/Zlobec)
    potovanje visi v zraku il viaggio, la gita è in forse
    trditve visijo v zraku tesi campate in aria
    residualni zrak aria residua
    med. zrak v lobanji pneumoencefalo
    meteor. jedro hladnega zraka nucleo di aria fredda
    prodor hladnega zraka afflusso di aria fredda
    voj. raketa zrak-zrak missile aria-aria
  • zvábiti (-im) | zvábljati (-am) perf., imperf. attrarre, attirare, richiamare; invogliare:
    lep dan ga je zvabil na sprehod la bella giornata lo invogliò a fare una passeggiata
    pren. zvabiti koga v past tendere una trappola a qcn.
    zvabiti koga v prepir istigare alla lite, provocare qcn.
  • žálost (-i) f

    1. tristezza, mestizia, affanno, dispiacere, dolore, cruccio, lutto, compianto; ekst. pianto; disastro:
    obšla, prevzela ga je žalost si rattristò
    vdati se žalosti abbandonarsi all'affanno
    igra državne reprezentance je bila prava žalost il gioco della nazionale è stato un disastro
    žalost vsega naroda il compianto, il cordoglio della nazione
    neutolažljiva žalost dolore inconsolabile

    2. (žalovanje) lutto:
    imeti žalost v hiši avere un lutto in famiglia
    dan žalosti giornata di lutto nazionale

    3. pren. (nezabaven, nepomemben človek) strazio:
    mož je prava žalost il tipo è un vero strazio

    4. (slaba stvar) patacca:
    kdo ti je podtaknil to žalost?! chi ti ha rifilato questa patacca?!

    5. (v adv. rabi) na žalost purtroppo:
    ali se je vrnila? Na žalost ne è ritornata? Purtroppo no
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    (v osmrtnicah) pogreb bo izpred hiše žalosti il funerale partirà dalla cappella mortuaria
    umreti od hude žalosti morire di crepacuore
    um. podoba Marije Sedem žalosti immagine della Madonna dei sette dolori, dell'Addolorata
    utapljati žalost v alkoholu annegare i propri dolori nell'alcol
  • žálosten (-tna -o) adj.

    1. triste, desolato, mesto, sconsolato; doloroso:
    do smrti, na smrt žalosten infinitamente triste
    žalosten je zaradi smrti matere è sconsolato per la morte della madre
    žalostna misel, novica pensiero doloroso, triste, mesta notizia
    žalostne razmere condizioni tristi, desolate
    žalostne izkušnje esperienze dolorose

    2. (enoličen, pust; prazen, siv; meglen; medel) desolato, monotono; brullo; grigio; debole, fioco:
    žalostna pokrajina un paesaggio desolato
    žalosten jesenski dan una grigia giornata autunnale
    žalostna razsvetljava illuminazione debole

    3. (zelo slab; zelo nizek) pessimo, difettoso; striminzito; scarso:
    hiša je v žalostnem stanju la casa è in pessime condizioni
    žalostno znanje conoscenze difettose
    žalostna udeležba na sestanku scarsa presenza alla riunione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lit.; pren., iron. vitez žalostne postave il cavaliere dalla triste figura
    žalostni pripetljaji vicissitudini
    zool. žalostna majna martino (Acridotheres tristis)
    rel. žalostna Mati božja Madonna Addolorata
    bot. žalostna vrba salice piangente (Salix babylonica)
  • ždéti (ždím) imperf.

    1. pren. stare rannicchiato, covare

    2. essere nel dormiveglia

    3. stare, trovarsi:
    ves dan ždi v sobi se ne sta rinchiuso nella stanza tutto il giorno

    4. (biti rahlo viden) disegnarsi, trasparire:
    v njegovem glasu je ždela naveličanost dalla sua voce traspariva la noia
  • žéhta (-e) f pog. bucato:
    imeti žehto določen dan v tednu fare il bucato un giorno fisso della settimana
    obesiti žehto appendere il bucato ad asciugare
    pren. dati koga v žehto rivedere le bucce a qcn.
    pren. velika žehta pulizie generali
  • žêna (-e) f

    1. moglie; sposa, signora; donna sposata:
    vzeti za ženo prendere in moglie
    izgubiti, zapustiti ženo perdere, abbandonare la moglie
    dati komu hčer za ženo dare in moglie, maritare la figlia

    2. donna:
    osvajalec žena donnaiolo, tombeur de femmes
    skrb za žene matere la assistenza alle ragazze madri
    biti blažen med ženami essere beato fra le donne
    bila sta kakor mož in žena convivevano, vivevano in concubinato
    dan žena la giornata, la festa della donna (l'8 marzo)
    bela žena fantasma vestito di bianco
  • žénski (-a -o) adj.

    1. di, da donna, femminile; donnesco, muliebre:
    ženski potomci discendenti femminili
    ženski spolni organi genitali femminili
    ženske bolezni malattie femminili
    ženski glas voce femminile, muliebre
    obl. ženski klobuk cappellino, cappello da signora
    ženska ura orologio da donna
    ženski samostan convento femminile
    ženski poklic professione femminile
    ženska revija rivista per donne

    2. (ki se pripisuje ženskam) femminile; muliebre:
    ženska radovednost, zvijačnost curiosità, astuzia femminile
    ženska lepota bellezza femminile, muliebre
    agr., hist. sejati na ženski dan seminare di mercoledì o di sabato
    gibanje za žensko emancipacijo movimento per la liberazione della donna
    hiši so potrebne pridne ženske roke la casa ha bisogno di una donna, di una massaia
    ženska ročna dela lavori femminili
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biol. ženska spolna celica cellula sessuale femminile
    biol. ženska spolna žleza ghiandola sessuale femminile
    bot. ženski cvet fiore femminile
    bot. ženska rastlina pianta femminile
    kozm. ženski parfum profumo femminile
    lingv. ženska sklanjatev declinazione dei nomi femminili
    lingv. ženski spol genere femminile
    lit. ženska cezura cesura femminile
    ženska rima rima femminile, piana
    muz. ženski zbor coro femminile
    um. (ženski) model modella
    obl. ženska bluza camicetta
    obl. ženska domača halja grembiule, andrienne
    obl. ženske spodnjice mutandine, culottes
    obl. ženski jopič casacca
    ženska torbica borsetta; sacchetto, secchiello; busta
    ženski polškorenjček polacca
    ženski slamnik pamela
    anat. žensko spolovilo vulva; vulg. fica, bernarda
    šport. žensko plavanje il femminile di nuoto
  • žív (-a -o)

    A) adj.

    1. vivo, vivente:
    človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
    vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
    živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
    reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

    2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
    živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
    živo oglje brace ardente
    živa rana ferita aperta

    3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
    žive ideje idee vive
    živi jeziki lingue vive

    4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
    živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
    živa potreba necessità, bisogno urgente

    5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
    živ opis una descrizione viva

    6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
    živ otrok un bambino vivace
    živa tridesetletnica una pimpante trentenne

    7. vivo, intenso, acceso:
    žive barve colori accesi

    8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
    starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

    9. vero, sacrosanto, autentico:
    domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
    tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
    zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
    živega krsta ne videti non vedere anima viva
    biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
    biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
    biti živ ogenj essere argento vivo
    ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
    biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
    ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
    živo apno calce viva
    živa meja siepe
    kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
    biti živ pokopan essere sepolti vivi
    najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
    živega ne moči videti non sopportare qcn.
    bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
    biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
    tisk. živa pagina titolo corrente
    voj. živa sila effettivi
    gled. živa slika quadro vivente
    zool. živi fosil fossile vivente
    živi pesek sabbie mobili
    ekon. živo delo lavoro vivo

    B) žívi (-a -o) m, f, n
    komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
    priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
    kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
    opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
    rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
    jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
    rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
    v živo zaboleti colpire profondamente
    v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
    pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
    ne biti med živimi essere morti
    žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
    rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta
  • življênje (-a) n

    1. vita; vivere:
    življenje na kopnem, na morju la vita sulla terraferma, sul mare
    znamenja življenja segni di vita
    volja do življenja voglia di vivere
    tvegati življenje rischiare la vita
    rešiti si golo življenje salvare la vita
    streči po življenju tramare contro la vita, minacciare la vita di qcn.
    rel. posmrtno, večno življenje vita ultraterrena, eterna

    2. (bivanje, obstajanje) vita; esistenza:
    čustveno, duševno, intelektualno življenje vita sentimentale, spirituale, intellettuale
    zakonsko, samsko življenje vita coniugale, da scapolo
    pren. sladko življenje la dolce vita
    begunsko, vojaško življenje la vita del profugo; la vita del soldato, vita militare
    brezskrbno, pasje življenje vita spensierata, da cani
    življenje iz dneva v dan vita alla giornata
    mladost, pomlad življenja la giovinezza, primavera della vita
    starost, jesen življenja la vecchiaia, autunno della vita
    navade mestnega življenja abitudini della vita di città
    spremembe življenja na vasi mutamenti nella vita delle campagne
    tako je pač življenje così è (fatta) la vita
    to ni življenje! che razza di vita è questa!
    nočno življenje mesta la vita notturna della città

    3. pren. (moč, zdravje) vita, salute, vigore:
    roke so brez življenja visele ob telesu le braccia pendevano senza vita lungo il corpo

    4. vita, attività:
    društveno, kulturno, versko življenje la vita sociale, culturale, religiosa
    družabno življenje vita di società

    5. pren. (prepričljivost, verjetnost) vita, credibilità, verosimiglianza:
    pisatelj je gradivu vdihnil življenje lo scrittore ha infuso vita, verosimiglanza nella materia

    6. pren. (kar se rabi za zadovoljevanje telesnih potreb) vita; sostentamento;
    življenje je drago la vita è cara
    sredstva za življenje mezzi di sostentamento
    kakovost življenja qualità della vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    molči, če ti je življenje drago! taci, se hai cara la vita!
    knjiž. njegovo življenje se je dopolnilo è spirato, è passato a miglior vita
    življenje ga je povozilo non ha saputo superare le difficoltà della vita
    njegovo življenje visi na niti, na lasu ha la vita appesa a un filo
    veseliti se življenja godere la vita, gioire della vita
    dati otroku življenje dare alla luce un bambino
    dati življenje za domovino dare la vita per la patria
    podariti obsojencu življenje graziare un condannato a morte
    postavljati življenje na kocko mettere la vita a repentaglio
    skleniti svoje življenje morire
    skrajšati si, vzeti si življenje togliersi la vita, suicidarsi
    spremeniti življenje nekoga v pekel trasformare in inferno la vita di qcn.
    vzeti življenje komu uccidere qcn.
    biti ob življenje perdere la vita, morire
    priklicati v življenje rianimare, far riacquistare i sensi
    priklicati v življenje novo revijo fondare una nuova rivista
    neprevidnost plačati z življenjem pagare la propria imprudenza con la vita
    rešiti koga, čeprav za ceno življenja salvare qcn. anche a costo della propria vita
    biti v cvetu življenja essere nel fiore degli anni
    bojevati se na življenje in smrt lottare per la vita e per la morte
    anat. drevo življenja albero della vita
    um. drevo življenja albero di Iesse; arbor vitae
    jur. nadomestilo za ločeno življenje indennità di trasferta
    kakršno življenje, takšna smrt chi ben vive, ben muore
    življenje je le kratek sen la vita è un sogno, un lampo
Število zadetkov: 259