takràt
A) adv.
1. allora:
takrat smo se pogostoma videvali allora ci vedevamo spesso
takrat se je res dobro živelo allora sì che si stava bene
moraš ga videti, šele takrat boš razumel devi vederlo, solo allora capirai
do takrat fino allora, sino allora
2. takrat in takrat (za izražanje časa, ki se noče ali ne more navesti) il tale, la tale...:
rojen je takrat in takrat, tam in tam è nato il tal giorno, il tal mese e il tal anno in tale luogo
B) konj. takrát ko (v časovnem odvisniku) quando:
takrat ko je bilo najbolj veselo, smo morali oditi quando più il clima era allegro, ce ne siamo dovuti andare
Zadetki iskanja
- tanto2
A) avv.
1. tako, toliko:
non studiare tanto ne študiraj toliko!
2. (v primerjalnih izrazih, stavkih)
tanto... quanto ( pog. come) toliko... kolikor:
è tanto bella quanto modesta je lepa in skromna
3. zelo, mnogo:
ti ringrazio tanto hvala lepa, lepo se ti zahvaljujem
4. toliko, le:
facciamo una partita a carte, tanto per passare il tempo vrzimo karte, da nam mine čas
5.
quanto più, quanto meno... tanto più, tanto meno (kolikor) bolj, manj... (toliko) bolj, manj:
quanto più lo conosco tanto più gli voglio bene bolj ko ga poznam, (toliko, tem) raje ga imam
B) cong.
1. vendar, pa, saj (protivno):
puoi anche non credermi, tanto ci arriverai da solo ni nujno, da mi verjameš, sam boš spoznal
2. saj (sklepalno):
non gridare, tanto non ci sentirebbe nessuno ne vpij, saj nas ne bo nihče slišal! - tedàj
A) adv.
1. allora:
ne vem, kje sem bil tedaj non so dov'ero allora
ravno tedaj ko proprio quando
do tedaj sino allora
2. (izraža vzročno-sklepalno razmerje) allora, dunque:
nisva skregana, zakaj tedaj ne bi govorila non abbiamo litigato, perché allora non parlarci?
3. (izraža nejevoljo, začudenje) allora:
kje je tedaj? dov'è allora?
B) tedàj konj.
1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) dunque, sicché, pertanto:
dolgo se nisva videla, tedaj si imava dosti povedati non ci siamo visti lungo tempo, sicché avremo da dirci tante cose
2. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) allora:
če je to res, tedaj bo hudo se questo è vero, allora saranno guai - tèma (-e) f
1. oscurità, oscuro, buio, scuro; tenebre (pl.):
nastala je tema si fece buio, calarono le tenebre
trda, gosta tema buio pesto, fitto
tema kot v rogu buio come in gola al lupo
sedeti v temi sedere al buio
2. knjiž. pren. tenebre:
tema duha le tenebre dello spirito
tema obupa le tenebre della disperazione
tema neznanja le tenebre dell'ignoranza
hiperb. toliko jih je bilo, da se je tema delala od njih erano tanti da oscurare la luce del sole
pren. tema se mi dela pred očmi (od slabosti, od lakote) non ci vedo più (dalla stanchezza, dalla fame)
dogodki, ki so še zaviti v temo avvenimenti ancora avvolti nelle tenebre - tenore m
1. obnašanje, ravnanje; oblika, vsebina, ton:
tenore di vita način življenja, življenjski standard
ci è stata inviata una lettera del seguente tenore admin. dobili smo pismo naslednje vsebine
a tenore di na podlagi, po:
a tenore di legge po zakonu
2. vsebnost, delež:
liquore a basso tenore alcolico liker z nizko alkoholno stopnjo
3. glasba tenor (glas, pevec):
tenore di grazia, leggero lirični tenor
tenore drammatico, di forza junaški tenor - tērra
A) f
1.
Terra Zemlja:
la Luna gira attorno alla Terra Mesec kroži okoli Zemlje
2. (površina; človekov življenjski prostor) zemlja; svet:
i beni della terra zemeljske dobrine
abbandonare, lasciare questa terra zapustiti ta svet, posloviti se od sveta, umreti
ci corre quanto dal cielo alla terra razlika je ogromna
non sta né in cielo né in terra neverjeten (dogodek); velikanski (napaka)
3. zemlja, tla; kopno:
forze armate di terra voj. kopenske oborožene sile, kopenska vojska
terra ferma kopno
vento di terra kopni veter
cercare qcn. per terra e per mare pog. koga iskati vsepovsod
mettere piede, scendere a terra izkrcati se (iz plovila, letala); izstopiti (iz vozila), razjahati (konja);
prendere terra aero pristati
rimanere a terra ne vkrcati se; ekst. zamuditi (letalo, vlak)
4. področje, območje; dežela, pokrajina; domovina:
terre artiche arktika, arktično območje
terra bruciata požgana zemlja
terra natale domovina, rojstni kraj
terra di nessuno nikogaršnja zemlja (tudi ekst.);
terra promessa biblijsko obljubljena dežela (tudi pren.);
Terra Santa relig. Sveta dežela
5. tla; ekst. pod:
a fior di terra, raso terra tik ob tleh, tik ob zemlji
avere una gomma a terra avto imeti prazno gumo
buttare a terra vreči na tla; pren. ponižati
cadere a terra, in terra, per terra pasti na tla
correre ventre a terra teči, da te pete komaj dohajajo
dormire sulla nuda terra spati na golih tleh
essere a terra pren. biti (telesno, duševno, gmotno) na tleh
essere terra terra pren. biti pritlehen
stare coi piedi in terra pren. stati z nogami trdno na tleh, biti realist
6. elektr. zemlja:
presa di terra ozemljilo
mettere a terra ozemljiti
7. zemlja; prst:
terra arabile, coltivata, fertile orna, obdelana, plodna zemlja
terra incolta, sterile neobdelana, jalova zemlja
terra battuta steptana zemlja
terra grassa, magra mastna, pusta zemlja
terra nera črna zemlja
terra di riporto gradb. nasipna zemlja
terra vergine ledina
movimenti di terra gradb. zemeljska dela
8. (obdelana, obdelovalna) zemlja; polje; kmetija
terre pl. posestvo:
i lavoratori della terra kmetijski delavci, obdelovalci polj
avere un po' di terra al sole imeti nekaj zemlje, majhno kmetijo
9. knjižno mesto, trg, kraj:
terre marittime obalna mesta
10. metal., kem.
terra da fonderia livarski pesek
terre rare redke zemlje
terra refrattaria žarovzdržna ilovica
terra di Siena sienit, globočnina
11. glina:
terra creta glina
terra cotta (terracotta) žgana glina, terakota; ekst. terakota (izdelek)
terra da porcellana kaolin, kaolinovec, porcelanka
B) agg. invar.
1. prizemen; pritličen:
piano terra (pianterreno) prizemlje, pritličje
2. svetlorjav (barva) - tí (têbe) pron.
1. tu (te, ti):
ti pojdi naprej, mi bomo počakali tukaj tu va avanti, noi aspettiamo qui
ti, neumnež, pa si ji verjel e tu scemo le hai creduto
uboga ti, ki si vedno sama povera te che stai sempre sola!
brez tebe ne gremo nikamor senza di te non ci muoviamo
zabavljali so čezte sparlavano di te, ce l'avevano con te
2. (izraža nedoločeno, katerokoli osebo) tu:
samo prepirajo se in kričijo. Ti pa jih razumi! non fanno che litigare e strillare. E tu valli a capire!
3. (v dajalniku izraža osebno prizadetost) ○:
on ti pa gre in vse pove sosedom e lui, da bravo, va a raccontare tutto ai vicini
4. pren. (z oslabljenim pomenom, poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže) ○:
to pa ni res, ti lažnivec questo non è vero, bugiardo che non sei altro
5. pren. (v dajalniku poudarja veliko stopnjo povedanega) ○:
to ti je dekle! che ragazza!
to ti je bil razgled! che magnifica veduta!
6. (v svojilni rabi, tvoj)
ime ti je Marko (tvoje ime je Marko) ti chiami Marco, il tuo nome è Marco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obrne se in odide, meni nič, tebi nič si volta e se ne va senza un saluto, senza dir parola
tega ti ne pozabim questa non la dimenticherò, questa me la lego al dito
ne jezi me, ti rečem e non farmi arrabbiare se ti dico
pog. na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà la cosa
pog. dobimo se pri tebi ci troviamo da te
biti na ti s kom dare del tu a qcn.
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te - tíkati se (tíčem se) imperf. refl. riguardare, concernere; interessare:
to so stvari, ki se nas ne tičejo sono cose che non ci riguardano
kar se mene tiče per quel che mi riguarda, quanto a me
pren. kaj se nas to tiče e che c'importa; pog. e che ce ne frega - tóliko adv.
1. tanto:
plačati toliko, kolikor je vredno pagare (tanto) quanto vale
2. toliko in toliko (za izražanje neimenovane količine) tanto... tanto; tot:
potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, toliko jajc ci servono tanta farina, tanto zucchero, tante uova
3. (za izražanje velike mere) tanto, molto:
toliko je še ljudi, ki stradajo c'è ancora tanta gente che non ha da mangiare
4. (za izražanje količine, ki jo vzročno-posledično zaznamuje podredni stavek) tanto... da, tanto... che:
toliko je delal, da je zbolel lavorò tanto da ammalarsi
5. (za okrepitev komparativa) tanto più... che, in quanto:
problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost i problemi sono tanto più gravi in quanto il Paese ha una forte disoccupazione
6. toliko kot, toliko kakor tanto... come (quanto):
ljudje ne berejo več toliko kakor prej la gente non legge più (tanto) come prima
7. kolikor toliko più o meno; abbastanza:
te stvari so mi kolikor toliko znane queste cose mi sono più o meno note
8. toliko da appena; appena appena:
s plačo toliko da shajamo con la mia paga ci riesce appena appena di sbarcare il lunario
9. toliko da (v nikalnih stavkih) a momenti, per poco:
toliko da ni padel per poco non cadeva
10.
vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
vsake toliko časa je pogledal na uro di tanto in tanto sbirciava l'orologio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
doseči toliko kot nič non combinare, non conseguire proprio niente
toliko za danes per oggi è tutto, per oggi basta
PREGOVORI:
toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti bisogna fare il passo secondo la gamba
kolikor glav, toliko misli tante teste, tante idee; vari son degli uomini i cervelli, a chi piace la torta, a chi i tortelli - tréba adj. inv. (v predik. rabi)
1. bisognare, occorrere, convenire, essere necessario:
pšenica je zrela in jo je treba požeti il grano è maturo e bisogna mieterlo
naj prižgem luč? Ni treba accendo la luce? Non è necessario
včasih je treba pogoltniti žalitev talora conviene ingoiare il rospo
2. (za izražanje omiljene zahteve) bisognare:
konec klepetanja, treba je delati basta con le chiacchiere, bisogna lavorare
3. essere necessario, esserci bisogno; occorrere:
dežuje, ko je najmanj treba piove quando meno ce n'è bisogno
4. aver bisogno:
povej, česa mu je najbolj treba dimmi di che cosa ha più bisogno
5. kot je treba, kakor je treba come si deve, come si conviene; comme il faut:
postrežba kot je treba un servizio perfetto, come si deve
samo še tega je bilo treba questa proprio non ci voleva
fant kot je treba un ragazzo perbene
meni ni treba tega praviti (lo so) non occorre che me lo racconti
pren. če ne bo hujše, še umreti ne bo treba il diavolo non è così brutto come lo si dipinge - trovare
A) v. tr. (pres. trōvo)
1. najti:
trovare qcs. per terra kaj najti na tleh
andare a trovare qcn. iti, skočiti po nekoga, obiskati nekoga
2. najti, dobiti; imeti; doseči, dosegati:
trovare un po' di pace najti malo miru
trovare il proprio utile imeti korist
trovare la gloria, il successo doseči slavo, uspeh
3. ekst. naleteti na:
trovare una buona accoglienza naleteti na dober sprejem, biti dobro sprejet
4. iznajti; odkriti, odkrivati; stuhtati, pogruntati:
trovare un rimedio a čemu znati pomagati
trovare sempre nuove scuse izmišljati si vedno nove izgovore
5. zalotiti; odkriti:
trovare qcn. sul fatto, con le mani nel sacco koga zalotiti pri dejanju
lo trovò che rubava zalotil ga je pri kraji
6. odkriti, odkrivati; ugotoviti, ugotavljati:
trovo il cibo buono, eccellente hrana se mi zdi dobra, odlična
ha trovato lo spettacolo noioso predstava je bila po njegovem dolgočasna, se mu je zdela dolgočasna
7. misliti, meniti:
trovo che hai fatto bene mislim, da si dobro storil
trovi? pog. se ti zdi?
8. zavedeti se; uvideti:
trovare di aver perso uvideti, da si izgubil
B) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. ci troviamo) dobiti, dobivati se, srečati, srečevati se
C) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. mi trōvo)
1. biti, počutiti se:
trovarsi d'accordo strinjati se
trovarsi bene, male počutiti se dobro, slabo
trovarsi deluso, ingannato, smarrito počutiti se razočaranega, prevaranega, izgubljenega
trovarsi in pericolo biti v nevarnosti
2. znajti se
3. biti, nahajati se:
la Venere di Botticelli si trova agli Uffizi Botticellijeva Venera je v galeriji Uffizi - tutto
A) agg.
1. ves, cel:
tutta l'Italia vsa Italija
tutta Milano ves Milan
a tutt'oggi do danes
tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
essere tutt'uno biti isto
2.
tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
una volta per tutte enkrat za vselej
inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče
3. vsak:
sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
in tutti i casi v vsakem primeru
in tutti i modi na vsak način
tutte le volte che vsakokrat ko
4. ves (v vsakem delu, povsod):
erano tutti contenti bili so prav veseli
è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati
B) pron. vse:
con tutto che čeprav
in tutto skupaj
in tutto e per tutto popolnoma, povsem
innanzi tutto, prima di tutto predvsem
per tutto dire skratka
tutto sommato eno z drugim
ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
essere capace di tutto biti vsega zmožen
fare di tutto lotiti se vsakega dela
fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
questo è tutto (in) to je vse
tutto bene? je vse v redu?
tutto sta nel važno je, da
C) avv. popolnoma, povsem, docela:
del tutto popolnoma
di tutto tutto popolnoma
tutt'al più kvečjemu
tutt'altro sploh ne, nikakor
tutt'intorno vse naokoli
Č) m invar.
1. vse:
rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko
2. celota:
formare un tutto tvoriti celoto - ubógati (-am) imperf., perf.
1. ubbidire, obbedire; ascoltare:
ubogati ukaz ubbidire all'ordine
ubogati starše ubbidire i genitori
slepo ubogati ubbidire ciecamente
pren. ubogati pamet, razum ascoltare la voce della ragione
2. pren. rispondere; ubbidire; servire:
komande na letalu ne ubogajo i comandi dell'aereo non rispondono
oči ga ne ubogajo več non ci vede più
spomin ga še uboga la memoria gli funziona ancora, ha ancora una buona memoria - učíti (-ím)
A) imperf.
1. insegnare, istruire; ammaestrare:
učiti koga angleščino insegnare a qcn. l'inglese
učiti koga plesti insegnare a qcn. il lavoro a maglia
učiti na osnovni, srednji šoli insegnare nella scuola elementare, nelle medie
učiti klavir insegnare il pianoforte
učiti psa ammaestrare il cane
2. (razlagati, razglašati, kaj je resnično, pravo):
to je učil Sokrat così insegnò Socrate
laži nas niso učili non ci hanno insegnato a mentire
B) učíti se (-ím se) imperf. refl.
1. imparare, studiare:
učiti se kuhanja imparare a cucinare
učiti se za šolo, za življenje studiare per la scuola, per la vita
učiti se pesem na pamet imparare la poesia a memoria
na napakah se učimo sbagliando si impara
2. pog. imparare (il mestiere):
učiti se za kovača imparare il mestiere del fabbro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
le kje si se učil manir! dove hai imparato la (buona) creanza!
človek se do smrti uči si impara tutta la vita - uhó (ušésa) n
1. orecchio, orecchia:
na levo uho slabo sliši dall'orecchio sinistro ci sente male
biti gluh, naglušen na obe ušesi essere sordo, duro d'orecchi
pren. napeti ušesa essere tutto orecchi
šepetati, vpiti na uho sussurrare, gridare all'orecchio
pren. piskanje je paralo, šlo skozi ušesa i fischi straziavano le orecchie
pren. zvoniti, šumeti v ušesih sentir fischiare gli orecchi
pren. odpreti ušesa aprire, tendere le orecchie
pren. vleči na ušesa orecchiare
na lastna ušesa slišati sentire di persona, con le proprie orecchie
ne moči verjeti svojim ušesom non poter credere alle proprie orecchie
pren. poslušati z enim ušesom, s pol ušesa ascoltare distrattamente
za uho prijetna glasba musica piacevole all'orecchio, orecchiabile
2. (oseba glede na sposobnost poslušanja) orecchio, orecchia:
uho glasbenika orecchio di, da musicista
pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, na ušesa stava attento che la cosa non giungesse alle orecchie di qcn., che qcn. non venisse a saperlo
govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi, ai muri
naleteti na gluha ušesa incontrare uno che non sente ragione
3. orecchio, orecchia; padiglione auricolare:
oslovska, zajčja ušesa orecchie d'asino, di coniglio
zardeti do ušes arrossire fino alla radice dei capelli
4. (podoben del kake priprave):
šivankino uho cruna dell'ago
uho motike, škarij occhio della zappa, anello delle forbici
5. orecchia (del libro, del quaderno)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sama ušesa so ga bila era tutto orecchi
pren. tukaj imajo stene ušesa qui anche i muri hano orecchie
pren. mašiti si, zatiskati si ušesa pred resnico non voler sentir ragione
pren. naviti komu ušesa tirare le orecchie a qcn.
pren. polniti ušesa s čim riempire le orecchie di qcs., frastornare le orecchie con qcs.
pren. prevod, ki žali moja ušesa una pessima traduzione
pog. dati eno okrog ušes, za uho dare uno scapaccione a qcn.
pren. vse mu nosi na ušesa gli spiffera tutto
pren. povedati kaj komu na uho confidare qcs. a qcn.
pren. priti komu na uho venire a sapere
pren. kaj si zapisati za uho ricordare bene qcs.
biti na neko uho gluh non sentirci da un orecchio
pren. sedeti na ušesih ascoltare distrattamente
pog. biti še moker, zelen za ušesi esser ancora giovane, inesperto, un pivello
pren. imeti kosmata ušesa avere le orecchie foderate di prosciutto
pren. imeti polna ušesa česa avere le tasche piene di qcs.
med. izpirati ušesa fare il lavaggio, la lavanda delle orecchie
bot. mačje uho ofride (Ophrys)
bot. medvedje uho uva ursina (Arctostaphylos uva ursi)
zool. morsko uho orecchia marina, aliotide (Haliotis tuberculata)
anat. notranje, srednje, zunanje uho orecchio interno, medio, esterno
med. vnetje srednjega ušesa otite
bot. zajčje uho (prerast) bupleuro (Bupleurum) - umétnost (-i) f
1. arte:
umetnost in znanost arte e scienza
dela antične, renesančne, sodobne umetnosti opere dell'arte classica, rinascimentale, contemporanea
umetnost zaradi umetnosti l'art pour l'art
2. (dejavnost glede na izrazno sredstvo) arte:
akademija za upodabljajočo umetnost accademia di belle arti
uporabna umetnost arte applicata
3. (likovna umetnost) arte figurativa, arti figurative:
muzej moderne umetnosti museo d'arte moderna
razstava abstraktne, avantgardne, ljudske umetnosti mostra di arte astratta, d'avanguardia, popolare
4. (umetniško ustvarjanje) arte:
v njegovi umetnosti so vidni najrazličnejši vplivi nella sua arte sono visibili i più diversi influssi
5. pren. (dejavnost, ki zahteva spretnost) arte:
kuharska umetnost arte della cucina, gastronomia
govorniška umetnost retorica
umetnost aranžiranja izložb vetrinistica
umetnost vojskovanja l'arte della guerra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekst. živeti s tako plačo je velika umetnost a vivere con una paga così misera ci vuole una gran bravura
to narediti ni nobene umetnost (farlo) è roba da nulla
cerkvena umetnost arte sacra
dramska umetnost arte drammatica
naivna umetnost arte naïve, primitiva
sedma umetnost la settima arte, la settima musa, il cinema - uno, un
A) agg. (f una)
1. eden, en, ena:
la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah
2. ekst. en sam:
non ho un soldo in tasca brez ficka sem
a un modo, d'un modo enako, na enak način
a un tempo istočasno, hkrati
a una voce enoglasno, skladno
3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika
4. (število) eden:
il numero uno è dispari število eden je liho
numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
un farabutto numero uno lopov številka ena
nemico pubblico numero uno največji sovražnik države
B) m (f una) (število) eden:
è l'una ura je ena
uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
uno che sia uno niti eden
uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
marciare in fila per uno korakati v gosjem redu
C) art. indeterm. (f una)
1. neki, neka:
prestami un libro posodi mi knjigo
2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev
3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
ma è un bambino! saj je vendar otrok!
4. pleon. približno:
starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo
Č) pron. (f una; m pl. uni)
1. nekdo:
c'è uno che ti cerca nekdo te išče
2. kdor (v brezosebni rabi):
uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči
3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
l'uno o l'altro ta ali oni
l'uno dopo l'altro drug za drugim
l'un l'altro drug drugega
si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata
4. eden, katerikoli:
ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
combinarne una zagosti jo
raccontarne una povedati zgodbico, novico - unire
A) v. tr. (pres. unisco)
1. spojiti, spajati
2. ekst. združiti, združevati:
un romanzo che unisce il fantastico al reale roman, ki združuje domišljijsko in stvarno
unire l'utile al dilettevole združevati koristno s prijetnim
3. ekst. družiti, združevati; vezati, povezovati:
unire in matrimonio poročiti
4. zvezati (s cesto, telefonom)
B) ➞ unirsi v. rifl. (pres. ci uniamo)
1. zvezati se:
unirsi in matrimonio poročiti se
2. združiti, združevati se (tudi ekst.):
proletari di tutto il mondo, unitevi! proletarci vseh dežel, združite se!
3. (armonizzarsi) biti skladen
C) ➞ unirsi v. rifl. (pres. mi unisco)
1. pridružiti se
2. ekst. biti združen:
in lei la bellezza si unisce all'intelligenza v njej sta združeni lepota in inteligenca - urtare
A) v. tr. (pres. urto)
1. udariti, udarjati; suniti, suvati:
urtare la testa in uno spigolo udariti z glavo ob vogal
2. pren. vznevoljiti; spraviti v slabo voljo; zjeziti
B) v. intr.
1.
urtare contro, in udariti, zadeti ob
2. pren. naleteti na, trčiti ob:
urtare contro, in ostacoli d'ogni sorta naleteti na vse mogoče ovire
C) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. ci urtiamo)
1. trčiti
2. pren. udariti se, sporeči se:
si sono urtati per una vecchia questione familiare sporekla sta se zaradi starega družinskega spora
Č) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. mi urto) jeziti se, vznejevoljiti se - véčnost (-i) f eternità; perennità:
od tod do večnosti da qui all'eternità
čakati celo večnost aspettare a lungo
že celo večnost se nisva videla non ci si vedeva da un secolo