Franja

dialōgico agg. (m pl. -ci) dialoški, dialogičen, v obliki dialoga

digitalizzare v. tr. (pres. digitalizzo) inform. digitalizirati, prenesti v računalniško obliko

dimissionario agg. (m pl. -ri) (ki je) v ostavki, v odstopu

dimissōrio agg. (m pl. -ri) (ki je) v odstopu, v ostavki

diroccato agg. (cadente) propadajoč, razpadajoč, v razvalinah:
muro diroccato razpadajoč zid

diruto agg. knjižno porušen, v razvalinah:
mura dirute porušeno zidovje

disassortito agg. trgov. v prosti prodaji

disciplinare¹

A) v. tr. (pres. disciplino)

1. knjižno učiti; uriti

2. disciplinirati, spraviti v red, izučiti, ukrotiti, navaditi na disciplino

3. pravo urediti, urejati s predpisi, z zakoni; uravnavati; regulirati (tudi ekst.):
disciplinare il traffico uravnavati promet

B) ➞ disciplinarsi v. rifl. (pres. mi disciplino) disciplinirati se

disdire^*1

A) v. tr. (pres. disdico)

1. preklicati:
disdire un'accusa preklicati obtožbo

2. odpovedati:
disdire un contratto odpovedati pogodbo

3. postaviti na laž:
i fatti disdicono quanto sostiene dejstva postavljajo na laž njegove trditve

B) ➞ disdirsi v. rifl. (pres. mi disdico) (contraddirsi) biti si protisloven, skakati si v besedo

dislivēllo m

1. višinska razlika, razlika v višini

2. pren. razlika:
colmare il dislivello di natura tecnologica zapolniti, odpraviti tehnološko razliko

disordinare

A) v. tr. (pres. disordino)

1. spraviti, spravljati v nered

2. zmesti, zmešati

B) v. intr. pretiravati, biti nezmeren:
disordinare nel mangiare pretiravati v jedi

C) ➞ disordinarsi v. rifl. (pres. mi disordino) pomešati se, biti pomešano

disperare

A) v. tr. (pres. dispēro)

1. obupati, ne upati več:
disperare di vincere ne upati več na zmago

2. spraviti, spravljati v obup:
far disperare spraviti v obup, mučiti:
questo ragazzo mi fa disperare fant me spravlja v obup

B) v. intr. obupati; zgubiti vsak up:
disperare della buona riuscita dell'impresa zgubiti vsak up na uspeh podjetja

C) ➞ disperarsi v. rifl. (pres. mi dispēro) obupati

divallare v. intr. (pres. divallo) knjižno spustiti, spuščati se v dolino

diversamente agg. drugače; sicer, v nasprotnem primeru

doccione m

1. arhit., gradb. izlivni rilec

2. alpin. ozka razpoka v skalah

doppio

A) agg. (m pl. -pi)

1. dvojen, dvakraten, dvakrat tolikšen:
paga doppia dvojna plača
fucile a doppia canna dvocevka
doppio mento dvojni podbradek
domanda in doppia copia prošnja v dveh izvodih
fare il doppio gioco pren. igrati dvojno vlogo
fiore doppio bot. dvojni cvet
punto doppio dvojni vbod

2. pren. dvojen, dvoličen, dvoumen:
parole doppie dvoumne besede, dvoumno govorjenje
dadi doppi sleparske kocke

3. jezik dvojen:
doppia consonante dvojni soglasnik, geminata

B) m

1. dvojno, dvojnost

2. dvojnik

3. šport igra v parih

C) avv. dvojno:
vederci doppio dvojno videti

doppista m, f (m pl. -ti) šport igralec, igralka v paru

dorsalgia f med. bolečina v hrbtu

dorsalista m, f (m pl. -ti) šport skakalec, skakalka v višino (ki skače hrbtno)

drappeggiare

A) v. tr. (pres. drappeggio)

1. drapirati, nabirati v gube, nagubati

2. pren. knjižno okrasiti, olepšati

B) ➞ drappeggiarsi v. rifl. (pres. mi drappeggio)

1. bogato se oblačiti

2. pren. knjižno nadeti si vzvišen, ponosen videz