incrociare
A) v. tr. (pres. incrocio)
1. križati, prekrižati:
incrociare le gambe prekrižati noge
incrociare le braccia pren. stavkati, začeti štrajk
incrociare le armi pren. bojevati se
incrociare la spada con cqn. dvobojevati se s kom
2. križati se (s, z); srečati, srečevati:
incrociare un veicolo srečati se z vozilom
3. biol. križati
B) v. intr. aero križariti
C) ➞ incrociarsi v. rifl. (pres. mi incrocio) križati se (tudi biol.):
le strade si incrociano ceste se križajo
Zadetki iskanja
- incrocicchiare
A) v. tr. (pres. incrocicchio) prekrižati; preplesti:
incrocicchiare le dita prekrižati prste
B) ➞ incrocicchiarsi v. rifl. (pres. mi incrocicchio) prekrižati se; preplesti, prepletati se - incrostare
A) v. tr. (pres. incrosto)
1. prevleči s skorjo
2. okrasno prevleči; vložiti okraske; inkrustirati
B) ➞ incrostarsi v. rifl. (pres. mi incrosto) prevleči se; prekrivati se:
incrostarsi di ruggine zarjaveti
incrostarsi di fango prekriti se z blatom - incrudelire v. intr. (pres. incrudelisco)
1. (infierire)
incrudelire contro, su qcn. okrutno ravnati s kom, izživljati se nad kom
2. pren. biti, postati hujši; razdražiti se, poslabšati se:
la tempesta incrudelisce vihar divja vse huje
la ferita incrudelisce sempre più rana je zmeraj hujša - incrudire
A) v. tr. (pres. incrudisco)
1. otrditi; pren. poostriti, podkrepiti, pojačati
2. metal. ojačati:
incrudire un metallo ojačati kovino
B) ➞ incrudire, incrudirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ incrudisco) poslabšati se; postajati hujši, bolj boleč - incuneare
A) v. tr. (pres. incuneo) zagozditi (tudi pren.)
B) ➞ incunearsi v. rifl. (pres. mi incuneo) zagozditi se; zajedati se; vriniti se:
la valle si incunea fra alti picchi dolina se zajeda med visoke vrhove - incupire
A) v. tr. (pres. incupisco) pren. zmračiti, potemniti; zaskrbeti; narediti, delati zamišljenega
B) ➞ incupire, incupirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ incupisco) zmračiti se, pomračiti se (tudi pren.) - incurante agg. brezbrižen; ki se ne meni:
incurante del pericolo si gettò nella mischia ne da bi se menil za nevarnost, je planil v metež - incurvare
A) v. tr. (pres. incurvo) upogniti, upogibati; skriviti:
incurvare una sbarra upogniti drog
incurvare la schiena upogniti hrbet; pren. hlapčevsko kloniti
B) ➞ incurvarsi v. rifl. (pres. mi incurvo) upogniti, upogibati se; skriviti se:
incurvarsi per la vecchiaia skriviti se zaradi starosti - incurvire v. intr. (pres. incurvisco) kriviti se
- indagabile agg. ki se lahko razišče
- indebitare
A) v. tr. (pres. indebito) zadolžiti, zadolževati, bremeniti z dolgovi
B) ➞ indebitarsi v. rifl. (pres. mi indebito) zadolžiti, zadolževati se:
indebitarsi fino ai capelli, fin al collo pren. zadolžiti se do vratu - indeformabile agg. nespremenljiv (po obliki); ki se ne zmaliči, deformira
- indentare v. intr. (pres. indēnto) strojn. prilegati se (zobje)
- indettarsi v. rifl. (pres. mi indetto) dogovoriti, dogovarjati se predhodno
- indiare
A) v. tr. (pres. indio) knjižno razglasiti, razglašati za Boga
B) ➞ indiarsi v. rifl. (pres. mi indio) knjižno utopiti, utapljati se v Bogu - indiavolare
A) v. intr. (pres. indiavolo) biti vznemirjen; besneti:
far indiavolare qcn. koga spraviti v bes
B) ➞ indiavolarsi v. rifl. (pres. mi indiavolo) pobesneti, razjeziti se - indietreggiare v. intr. (pres. indietreggio) umakniti, umikati se
- indignare
A) v. tr. (pres. indigno) razburiti, razburjati; ogorčiti
B) ➞ indignarsi v. rifl. (pres. mi indigno) razburiti, razburjati se; biti ogorčen - indirizzare
A) v. tr. (pres. indirizzo)
1. napotiti
2. pren. napotiti; usmeriti, usmerjati; voditi:
indirizzare bene, male i propri affari dobro, slabo voditi posle
3. usmeriti, usmerjati:
indirizzare il pensiero (a) pomisliti (na)
indirizzare la parola (a) nagovoriti, nagovarjati
4.
indirizzare una lettera nasloviti, naslavljati pismo
B) ➞ indirizzarsi v. rifl. (pres. mi indirizzo)
1. napotiti se
2. pren.
indirizzarsi a qcn. per qcs. obrniti, obračati se na koga za nekaj