Franja

Zadetki iskanja

  • slàb (slába -o)

    A) adj.

    1. cattivo; brutto:
    slab človek uomo cattivo
    slab spomin cattiva memoria
    slab zrak aria cattiva
    slabo vreme tempo brutto, cattivo
    slaba navada brutto vizio
    slaba vest cattiva coscienza
    slaba roba merce cattiva, scadente
    slab posel un cattivo affare
    slabo obnašanje cattive maniere
    biti slabe volje essere di cattivo umore
    pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
    zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

    2. scarso, modesto, brutto:
    slabe novice brutte notizie
    slabo znamenje brutto segno
    slaba vidljivost scarsa visibilità
    slaba letina raccolto scarso
    v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

    3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
    bolnik je še slab il malato è ancora debole

    4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
    slaba luč luce debole, scarsa
    pihal je slab veter soffiava un vento debole
    kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

    5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
    po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
    to ni slab predlog la proposta non è male
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
    pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
    biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
    pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
    pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
    med. imeti slabo kri essere anemico
    imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
    pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
    igre slaba karta scartina
    slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
    med. slaba prebava dispepsia
    slaba razvitost rachitismo
    slaba roba paccottiglia
    pren. slaba stran il debole
    slaba vzgoja diseducazione
    slab okus malgusto; cattivo gusto
    slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
    slab slikar imbrattatele
    lov. slab strelec spadellatore
    slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
    muz. slabo igranje strimpellamento
    PREGOVORI:
    petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

    B) slábi (-a -o) m, f, n
    pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
    pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
    slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
    storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
    če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
    bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata
  • slabó adv.

    1. male; poco:
    slabo spati dormire male
    slabo videti in slišati vedere e sentire male
    slabo govoriti angleško masticare un po' di inglese
    slabo končati finire malamente; male
    slabo zaslužiti guadagnare poco
    slabo poznati conoscere poco

    2. (v povedni rabi izraža neprimernost, nezadovoljnost; v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljnost):
    slabo je bilo, da se nisi z nikomer posvetoval hai fatto male a non consultarti con qcn.
    z očetom je slabo il padre sta male
    v avtobusu ji je vedno slabo in autobus si sente sempre male
    slabo mu gre gli affari vanno male
    pijača mi slabo dene il bere mi fa male
    pren. slabo kaže le cose si mettono male
    pren. slabo se mu piše le cose gli si mettono (proprio) male
    pren. imeti koga slabo zapisanega avere una cattiva reputazione
    ni slabo, nič se ne pritožujem non c'è male, non ho da lamentarmi
    ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal non sarebbe male, se qualcuno mi desse una mano
  • slábše adv. peggio:
    slabše ne bi moglo biti peggio di così si crepa, si muore; peggio di così non poteva, non può andare
  • sláma (-e) f paglia:
    s slamo krito poslopje casa con tetto di paglia
    bala, otep slame una balla, un fascio di paglia
    slama za steljo paglia da strame
    pšenična, koruzna slama paglia di grano, di granturco
    pren. imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello, avere la testa vuota
    pren. mlatiti, otepati prazno slamo parlare a vanvera, vendere fumo
    PREGOVORI:
    malo zrnja, mnogo slame molto fumo, poco arrosto
    slama se pri ognju vname stoppa e fuoco non stan bene in un loco
  • slámica (-e) f

    1. dem. od slama pagliuzza

    2. (cevka za pitje) cannuccia; bibl.
    videti slamico v očesu bližnjega, ne videti bruna v lastnem vedere la pagliuzza nell'occhio del prossimo, non vedere la trave nel proprio
  • slán (-a -o) adj.

    1. salato, salmastro, salso:
    slan okus sapore salato; salato, salmastro
    imeti slan okus sapere di salmastro
    slane palčke salatini
    slane preste ciambelline salate
    pren. ne zaslužiti niti za slan krop guadagnare pochissimo, non aver di che mangiare

    2. salato:
    slani izviri sorgenti salate
    slana puščava deserto salato

    3. pren. (nespodoben, neprimeren) volgare, sguaiato

    4. pren. (zelo visok) salato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    slana sardela, slan sardon sardella sotto sale
    geol. slani vrelec salinella
  • sléd (-ú) m

    1. traccia, orma, pista, impronta; knjiž. vestigio:
    iskati, opaziti sledove cercare, trovare tracce
    iti po sledovih divjačine seguire le orme della selvaggina
    zgubiti sled perdere la traccia
    tat ni pustil sledov il ladro non ha lasciato impronte
    odstraniti sledove potresa eliminare le tracce del terremoto

    2. pren. (posledica) traccia, impronta:
    njegovo delovanje je pustilo globoke sledove la sua opera ha lasciato tracce profonde

    3. pren. (majhen del) segno, traccia; velo:
    o vročini ni niti sledu del caldo nemmeno la traccia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. izginiti brez sledu sparire senza lasciar traccia
    o antični naselbini ni sledu dell'antico aitato non rimane traccia
  • slép (-a -o)

    A) adj.

    1. cieco:
    slep od rojstva cieco dalla nascita
    slep na eno oko cieco di un occhio, orbo
    pren. biti gluh in slep za vse okoli sebe essere insensibili per tutto quanto è intorno

    2. pren. cieco, accecato:
    slep od jeze, strasti cieco di rabbia, dalla passione; accecato dalla rabbia, dalla passione

    3. pren. (nekritičen) cieco:
    slepa pokorščina ubbidienza cieca; pejor. pecoraggine

    4. pren. (naključen) ○, fortuito:
    prepustiti kaj slepemu naključju lasciare al caso

    5. (ki ne opravlja svoje funkcije) cieco:
    slepo okno finestra cieca

    6. (ki ima izhod samo na enem koncu) cieco:
    slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    slepi potnik clandestino
    pren. zaiti na slepi tir, zabresti v slepo ulico finire in un vicolo cieco, non avere via d'uscita
    pren. delati se slepega fingere di non vedere
    kupiti za slepo ceno acquistare per un prezzo stracciato
    igre iti se slepe miši giocare a mosca cieca (tudi pren.)
    izbirati na slepo srečo scegliere a caso
    biti slepo orodje v rokah koga essere lo strumento cieco nelle mani di qcn.
    geogr. slepa dolina valle cieca
    strojn. slepa matica dado a cappello, cieco
    anat. slepa pega punto cieco
    šah. slepa partija partita alla cieca
    žel. slepa proga linea secondaria
    med. barvno slep daltonico
    les. slepi furnir anima
    voj. slepi naboj cartuccia da esercitazione
    um. slepi okvir infisso
    mont. slepi jašek pozzo cieco
    grad. slepi pod assito; doppio fondo
    kem. slepi poskus prova cieca
    aer. slepi pristanek atterraggio cieco
    anat. slepo črevo intestino cieco
    zool. slepo kuže spalace (Spalax leucodon)
    PREGOVORI:
    tudi slepa kura zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

    B) slépi (-a -o) m, f, n cieco (-a):
    pisava za slepe scrittura Braile
    dom za slepe casa per ciechi
    na slepo alla cieca
    iti na slepo andare alla cieca
    streljati na slepo sparare alla cieca, senza perdere la mira
    njegove oči so strmele v slepo guardava fissamente
    PREGOVORI:
    med slepimi je enooki kralj nel regno dei ciechi anche un guercio è re
  • slíkati (-am) imperf.

    1. dipingere, ritrarre:
    slikati portrete, tihožitja dipingere ritratti, nature morte
    slikati na prostem, v ateljeju dipingere all'aperto, in studio
    slikati na les, na platno dipingere su legno, su tela
    slikati v akvarelu, olju, pastelu dipingere ad, in acquerello, ad olio, a pastello

    2. (fotografirati) fotografare; med. (rentgensko) radiografare

    3. pren. (opisovati, prikazovati) descrivere, ritrarre, riprodurre, raffigurare:
    slikati v živih barvah descrivere in toni vivaci
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. slikati hudiča bolj črnega, kot je v resnici fare il diavolo più nero di quanto non sia
  • slíšati (-im) imperf.

    1. udire, sentire:
    govori glasneje, da bomo slišali parla più forte perché ti si possa sentire
    naredil se je, kot da ni slišal fece finta di non aver sentito
    na levo uho ne sliši non sente dall'orecchio sinistro
    iron. lepe stvari sem slišal o tebi ne ho sentite di belle sul tuo conto

    2. (v medmetni rabi izraža opozorilo, omiljen ukaz, podkrepitev tditve, prošnjo za razumevanje):
    slišite, letalo! sentite: un aereo!
    slišiš, kaj ti pravim? hai sentito quel che ti ho detto?
    vse je v redu, slišite, lepo je bilo tutt'è a posto, davvero, è stato bello
    a slišite, gospod, tako ne gre senta, signore: così non va
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne hoteti slišati o čem non voler saperne di qcs.
    pren. ne moči niti slišati o kom non sopportare qcn.
    pren. koga sploh ne slišati več non ubbidire qcn.
    pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole
  • slúžiti (-im) imperf.

    1. lavorare:
    služiti pri železnici lavorare presso le ferrovie
    služiti vojsko v mornarici servire in marina
    služiti vojaški rok fare il servizio militare, fare il servizio di leva
    služiti na kmetiji lavorare in un podere
    služiti za hlapca lavorare come garzone

    2. servire:
    služiti domovini servire la patria

    3. guadagnare:
    dobro služiti guadagnare bene
    služiti kruh guadagnarsi il pane, guadagnarsi da vivere

    4. servire, essere utile:
    noge mu ne služijo več le gambe non gli servono più

    5. servire, fare da; servire a:
    prostor je služil za skladišče il locale serviva da magazzino
    čipke služijo za okras i merletti servono da ornamento
    slovnica bo služila za dvojezični pouk la grammatica servirà all'insegnamento bilingue
    služiti dvema gospodarjema servire due padroni
    pren. služiti mamona essere schiavo di mammona, del denaro
  • smentire

    A) v. tr. (pres. smentisco)

    1. postaviti, postavljati na laž

    2. zanikati; demantirati

    3. razočarati (pričakovanja), ne biti na višini:
    smentire la propria fama ne biti na višini svojega slovesa

    B) smentirsi v. rifl. (pres. mi smentisco)
    non smentirsi ostati zvest samemu sebi
  • smér (-í) f

    1. direzione; volta; rotta, senso:
    ugotavljati smer vetra stabilire la direzione del vento
    vrteti se v smeri urnega kazalca girare in senso orario
    poslopje stoji v smeri vzhod-zahod lo stabile sorge in direzione est-ovest
    smer leta, plovbe rotta di volo, di navigazione
    avt. obvezna smer senso unico
    leteti v smeri proti Bledu volare alla volta di Bled

    2. indirizzo, senso:
    smer razvoja indirizzo di sviluppo

    3. šol. indirizzo:
    študijska smer indirizzo di studio

    4. corrente:
    filozofska, literarna, umetnostna smer corrente filosofica, letteraria, artistica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spremeniti smer pogovora cambiare il tema del discorso
    šalj. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer non ha tutte le rotelle a posto
    teh. prečna smer direzione trasversale
    alp. direktna smer diretta
    fiz. negativna smer senso negativo
  • smét (-í) f

    1. spazzatura, immondizie:
    odlagališče smeti discarica
    posoda za smeti bidone della spazzatura

    2. granello (di polvere); corpo estraneo;
    imeti denarja kot smeti avere soldi a palate

    3. pejor. mascalzone, canaglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne kupuj teh smeti non comprare questa robaccia
    pog. obleka je za v smeti il vestito è da buttar via
  • smíliti se (-im se) imperf. refl. far pietà, far compassione a; avere, provare pietà per, di:
    otrok se mi smili il bambino mi fa pietà, ho pietà del bambino
    smiliti se samemu sebi autocommiserarsi
    pren. denar se mu nič ne smili spende e spande a più non posso
  • smodník (-a) m polvere da sparo:
    pejor. ta prav gotovo ne bo izumil smodnika costui certamente non inventa la polvere da sparo, non scopre l'America
    vohati smodnik fiutare odor di polvere
    pren. sedeti na sodu smodnika stare seduti su una polveriera
    brezdimni smodnik polvere infume
    črni smodnik polvere nera
  • smrád (-ú) m puzza, puzzo; fetore, lezzo:
    zadušljiv smrad un fetore soffocante
    pejor. ta smrad nam ne bo ukazoval non ci lasceremo comandare da questo fetente
  • smúkati (-am)

    A) imperf.

    1. brucare; pelare; sfogliare:
    koze smukajo poganjke le capre brucano i germogli
    smukati vejo pelare un ramo

    2. pren. muoversi, correre velocemente, saltare; muoversi, spostarsi di soppiatto, silenziosamente:
    veverica smuka z veje na vejo lo scoiattolo salta di ramo in ramo

    B) smúkati se (-am se) imperf. refl.

    1. strusciare, lisciare

    2. girare intorno

    3. spostarsi velocemente, di soppiatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smukati se okrog deklet correre dietro alle ragazze, circuire le ragazze
    pren. smukati se kakor mačka okoli vrele kaše non sapersi decidere
  • snéti (snámem) perf.

    1. togliere, staccare; sfilare:
    sneti ogrlico z vratu sfilare la collana

    2. pren. prendere, trovare; ekst. pescare:
    kje naj snamem toliko denarja?! e dove trovo tanti soldi?!
    kje si pa to novico snel? questa dove l'hai pescata?

    3. pog. pescare, arrestare; deportare:
    tatu so sneli na ulici hanno pescato il ladro per strada

    4. obrt. finire la maglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne sneti pogleda z dekleta non distogliere lo sguardo dalla fanciulla
    sneti besedo z jezika togliere la parola di bocca
    sneti komu glavo ammazzare, decapitare qcn.
    sneti novico s klina inventare qcs. di sana pianta
    pren. tega ne morem sneti s kljuke non posso trovarlo, procurarlo su due piedi
    sneti doge (s soda) sdogare
    navt. sneti jadrno prečko sferire
    sneti kapuco, klobuk scappucciare, scappellare
    sneti podkev sferrare
    sneti opore spuntellare
    sneti s tečajev sgangherare
    sneti krinko smascherare
    obrt. sneti šive sbastire
    sneti uzdo scavezzare
  • sobóta (-e) f sabato:
    pustna sobota sabato grasso
    sobota s prostim popoldnevom sabato inglese
    rel. velika sobota Sabato santo
    PREGOVORI:
    Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga ogni sabato