bežáti (-ím) imperf.
1. fuggire, scappare; correre:
bežati v zaklonišče correre nel rifugio
bežati pred nevihto scappare davanti al temporale
bežati kot zajec correre come una lepre
bežati, kar noge nesejo scappare a gambe levate
2. correre; perdersi; vagare:
oblaki bežijo po nebu le nubi corrono nel cielo
pogled mu beži po hišah il suo sguardo vaga per le case
3. pren. fuggire, fuggirsene; svanire:
mladost beži la giovinezza se ne fugge
Zadetki iskanja
- bianco
A) agg. (m pl. -chi)
1. bel:
pane bianco bel kruh
razza bianca bela rasa
diventare bianco per la paura prebledeti od strahu
mosca bianca pren. bela vrana
notte bianca bela noč pren. neprespana noč
carbone bianco beli premog
arma bianca hladno orožje
2. bel, čist (tudi pren.):
il camice bianco bela halja
3. osivel, siv:
fare i capelli bianchi in un lavoro veliko let posvetiti nekemu delu
far venire i capelli bianchi a qcn. pren. komu delati sive lase
4. pren.
dare carta bianca polit. dati komu neomejena pooblastila, proste roke
libro bianco polit. bela knjiga
omicidio bianco smrt pri delu (zaradi slabe varnosti)
voce bianca otroški glas
5. zimski, snežni, beli:
sport bianco beli šport, šport na snegu
settimana bianca smučarski teden
6. bel, reakcionaren:
terrore bianco beli teror
B) m
1. belina:
il bianco delle nevi snežna belina
non distinguere bianco da nero pren. ne razumeti nič
far vedere nero per bianco pren. kaj natvesti
di punto in bianco nenadoma, znenada
2.
il bianco dell'occhio pog. beločnica
il bianco dell'uovo beljak
3. belilo; belež:
bianco di zinco cinkovo belilo
dare il bianco, dare una mano di bianco pobeliti
4. belo (oblačilo):
vestire di bianco obleči se v belo
5. perilo:
cucitrice di bianco šivilja za perilo
6. belo, prazen bel list:
mettere nero su bianco zapisati črno na belo
7.
bianco e nero črno-belo:
fotografia, cinema in bianco e nero črnobela fotografija, črnobeli film
8. šah beli:
il bianco muove e matta in tre mosse beli matira v treh potezah
9. belec:
discriminazione fra bianchi e negri diskriminacija med belci in črnci
la tratta delle bianche trgovina z belim blagom
10. hist., polit. beli, protirevolucionar, belogardist
11. belo vino
12. ekon.
in bianco bianko, neizpolnjen
firmare in bianco pren. podpisati podpisati bianko
cambiale, assegno in bianco bianko menica, bianko ček
13. pren.
in bianco neizpolnjen:
matrimonio in bianco nekonzumirani zakon
andare in bianco zavoziti kaj, ne uspeti v čem - bici f pog. kolo:
bici da corsa dirkalno kolo
bici a motore moped
appendere la bici al chiodo pren. obesiti kolo na klin, prenehati s tekmovanjem - bíčati (-am) imperf. frustare, sferzare (tudi pren.); battere:
bičati do krvi frustare a sangue
dež biča okna la pioggia batte contro le finestre
bičati s satiro sferzare con la satira - bigoncia f (pl. -ce)
1. brenta
2.
a bigonce pren. na kupe, obilo
3. nekoč kateder, govorniški oder:
montare, salire in bigoncia pren. delati se modrega - bilancia f (pl. -ce)
1. tehtnica:
bilancia di precisione precizijska tehtnica
bilancia automatica avtomatična tehtnica
bilancia analitica analitična tehtnica
bilancia a molla vzmetna tehtnica
bilancia romana rimska tehtnica
dare il crollo, il tracollo, il tratto alla bilancia prevesiti, nagniti eno stran tehtnice
porre sulla bilancia pren. dati na tehtnico, pretehtati
bilancia di Archimede, bilancia idrostatica hidrostatična tehtnica
2. ekon. bilanca:
bilancia commerciale trgovinska bilanca
bilancia dei pagamenti plačilna bilanca
3. astr. tehtnica
4. ravnotežje (tudi pren.):
ago della bilancia ( tudi pren.) jeziček na tehtnici
5. gradb. pomožni oder
6. štirioglata ribiška mreža - bilico m (pl. -chi) ravnotežje; pren. negotovost:
tenere in bilico držati v ravnotežju, v negotovosti
in bilico tra la vita e la morte pren. v negotovosti med življenjem in smrtjo; ponte a bilico železn. mostna tehtnica - birra f
1. pivo:
birra chiara, bionda svetlo pivo
birra scura črno pivo
birra alla spina odprto, točeno pivo
2. pren.
a tutta birra pog. jadrno, z vso hitrostjo
dare la birra a qcn. dati komu vetra, pokazati komu (na športnem tekmovanju) - biscia f (pl. -sce)
1. nestrupena kača:
biscia d'acqua belouška (Natrix natrix)
2.
in, a biscia pren. cikcakasto - bisdōsso avv.
a bisdosso brez sedla:
cavalcare a bisdosso jezditi brez sedla - bíti (sém) imperf.
A) (v osebni rabi)
1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli
2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età
4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?
B) (v brezosebni rabi)
1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora
2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono
3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci
4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui
5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile
6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio
7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che
C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti - bizzēffe avv.
a bizzeffe v izobilju, obilo, na pretek - blagó (-á) n
1. trg. merce; prodotti, articoli:
dobaviti, prodajati blago fornire, vendere la merce
plačevati v blagu pagare in natura
industrjsko blago prodotti industriali
blago za široko potrošnjo prodotti di largo consumo
izvozno blago merce da esportazione, prodotti per l'esportazione
2. (tekstilni izdelki, tkanina) roba, tessuto; materiale:
volneno blago tessuto di lana
črtasto, enobarvno blago tessuto a quadretti, a tinta unita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
trg kosovno, razsuto blago merce venduta a pezzi, merce sciolta
ekon. potrošno blago merce di consumo
trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
blago gre dobro, nima cene la merce va a ruba, si vende a prezzi stracciati
zbirati narodopisno blago raccogliere materiale etnografico
PREGOVORI:
dobro blago se samo hvali il buon vino non vuole frasca - blagoslòv (-óva) m
1. rel. benedizione:
dati blagoslov dare, impartire la benedizione
apostolski blagoslov benedizione apostolica
zvoniti k blagoslovu suonare a vespro
2. ekspr. benedizione:
ta človek je blagoslov za hišo costui è la benedizione della casa
3. (privoljenje, tudi iron. ) benestare, crisma
4. etn.
hišni blagoslov immagine benedetta - blazína (-e) f
1. cuscino; guanciale:
gumijasta, pernata blazina cuscino di gommapiuma, di piuma
grelna blazina scaldaletto elettrico
zračna blazina (za plažo) materassino
pren. spati na mehkih blazinah dormire tra due guanciali
2. pog.
blazina maščobe cuscinetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grad. fundamentna blazina fondazione a platea
šport. telovadna blazina materasso
teh. zračna blazina cuscino d'aria - blažílec (-lca) m teh. (amortizer) ammortizzatore:
hidravlični blažilec ammortizzatore idraulico
teleskopski blažilec ammortizzatore a telescopio
blažilec sunkov ammortizzatore antiurto - bloccare
A) v. tr. (pres. blōcco)
1. blokirati; zapreti, zapirati; zapreti prehod, preprečiti izhod:
una frana ha bloccato la strada plaz je zaprl cesto
2. zaustaviti, preprečiti gibanje:
la polizia bloccò il corteo dei dimostranti policija je zaustavila sprevod demonstrantov
bloccare un tiro a rete šport ubraniti strel na vrata
3. ekon. blokirati, zamrzniti:
bloccare i prezzi zamrzniti cene
bloccare un conto blokirati račun
B) v. tr. v. intr. polit. osredotočiti se:
bloccare su un solo candidato, su un'unica lista osredotočiti se na, podpirati enega samega kandidata, eno samo volilno listo
C) ➞ bloccarsi v. rifl. (pres. mi blōcco) zaustaviti se:
il motore si è bloccato motor se je zaustavil - bōb m invar. šport bob:
bob a due bob dvosed
bob a quattro bob štirised - bòb2 (bôba) m šport. (sani in panoga) bob:
proga za bob pista da bob
bob dvosed, štirised bob a due, a quattro - bóben (-bna) m
1. muz. tamburo; um. tamburo, rocchio;
bobni (v glasbeni skupini) batteria
tolči, udarjati po bobnu battere, suonare il tamburo
veliki boben grancassa
vojaški boben tamburo militare
biti sit ko boben essere sazio, pieno da scoppiare
pren. priti na boben fallire, andare all'asta
pognati, spraviti na boben mandare in fallimento, sperperare
2. (bobnu podoben del stroja) tamburo:
voj. pištola na boben pistola a tamburo
avt. zavorni boben tamburo del freno
elektr. kabelski boben tamburo
teh. mešalni boben tamburo (della betoniera)