Franja

Zadetki iskanja

  • bežáti (-ím) imperf.

    1. fuggire, scappare; correre:
    bežati v zaklonišče correre nel rifugio
    bežati pred nevihto scappare davanti al temporale
    bežati kot zajec correre come una lepre
    bežati, kar noge nesejo scappare a gambe levate

    2. correre; perdersi; vagare:
    oblaki bežijo po nebu le nubi corrono nel cielo
    pogled mu beži po hišah il suo sguardo vaga per le case

    3. pren. fuggire, fuggirsene; svanire:
    mladost beži la giovinezza se ne fugge
  • bianco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. bel:
    pane bianco bel kruh
    razza bianca bela rasa
    diventare bianco per la paura prebledeti od strahu
    mosca bianca pren. bela vrana
    notte bianca bela noč pren. neprespana noč
    carbone bianco beli premog
    arma bianca hladno orožje

    2. bel, čist (tudi pren.):
    il camice bianco bela halja

    3. osivel, siv:
    fare i capelli bianchi in un lavoro veliko let posvetiti nekemu delu
    far venire i capelli bianchi a qcn. pren. komu delati sive lase

    4. pren.
    dare carta bianca polit. dati komu neomejena pooblastila, proste roke
    libro bianco polit. bela knjiga
    omicidio bianco smrt pri delu (zaradi slabe varnosti)
    voce bianca otroški glas

    5. zimski, snežni, beli:
    sport bianco beli šport, šport na snegu
    settimana bianca smučarski teden

    6. bel, reakcionaren:
    terrore bianco beli teror

    B) m

    1. belina:
    il bianco delle nevi snežna belina
    non distinguere bianco da nero pren. ne razumeti nič
    far vedere nero per bianco pren. kaj natvesti
    di punto in bianco nenadoma, znenada

    2.
    il bianco dell'occhio pog. beločnica
    il bianco dell'uovo beljak

    3. belilo; belež:
    bianco di zinco cinkovo belilo
    dare il bianco, dare una mano di bianco pobeliti

    4. belo (oblačilo):
    vestire di bianco obleči se v belo

    5. perilo:
    cucitrice di bianco šivilja za perilo

    6. belo, prazen bel list:
    mettere nero su bianco zapisati črno na belo

    7.
    bianco e nero črno-belo:
    fotografia, cinema in bianco e nero črnobela fotografija, črnobeli film

    8. šah beli:
    il bianco muove e matta in tre mosse beli matira v treh potezah

    9. belec:
    discriminazione fra bianchi e negri diskriminacija med belci in črnci
    la tratta delle bianche trgovina z belim blagom

    10. hist., polit. beli, protirevolucionar, belogardist

    11. belo vino

    12. ekon.
    in bianco bianko, neizpolnjen
    firmare in bianco pren. podpisati podpisati bianko
    cambiale, assegno in bianco bianko menica, bianko ček

    13. pren.
    in bianco neizpolnjen:
    matrimonio in bianco nekonzumirani zakon
    andare in bianco zavoziti kaj, ne uspeti v čem
  • bici f pog. kolo:
    bici da corsa dirkalno kolo
    bici a motore moped
    appendere la bici al chiodo pren. obesiti kolo na klin, prenehati s tekmovanjem
  • bíčati (-am) imperf. frustare, sferzare (tudi pren.); battere:
    bičati do krvi frustare a sangue
    dež biča okna la pioggia batte contro le finestre
    bičati s satiro sferzare con la satira
  • bigoncia f (pl. -ce)

    1. brenta

    2.
    a bigonce pren. na kupe, obilo

    3. nekoč kateder, govorniški oder:
    montare, salire in bigoncia pren. delati se modrega
  • bilancia f (pl. -ce)

    1. tehtnica:
    bilancia di precisione precizijska tehtnica
    bilancia automatica avtomatična tehtnica
    bilancia analitica analitična tehtnica
    bilancia a molla vzmetna tehtnica
    bilancia romana rimska tehtnica
    dare il crollo, il tracollo, il tratto alla bilancia prevesiti, nagniti eno stran tehtnice
    porre sulla bilancia pren. dati na tehtnico, pretehtati
    bilancia di Archimede, bilancia idrostatica hidrostatična tehtnica

    2. ekon. bilanca:
    bilancia commerciale trgovinska bilanca
    bilancia dei pagamenti plačilna bilanca

    3. astr. tehtnica

    4. ravnotežje (tudi pren.):
    ago della bilancia ( tudi pren.) jeziček na tehtnici

    5. gradb. pomožni oder

    6. štirioglata ribiška mreža
  • bilico m (pl. -chi) ravnotežje; pren. negotovost:
    tenere in bilico držati v ravnotežju, v negotovosti
    in bilico tra la vita e la morte pren. v negotovosti med življenjem in smrtjo; ponte a bilico železn. mostna tehtnica
  • birra f

    1. pivo:
    birra chiara, bionda svetlo pivo
    birra scura črno pivo
    birra alla spina odprto, točeno pivo

    2. pren.
    a tutta birra pog. jadrno, z vso hitrostjo
    dare la birra a qcn. dati komu vetra, pokazati komu (na športnem tekmovanju)
  • biscia f (pl. -sce)

    1. nestrupena kača:
    biscia d'acqua belouška (Natrix natrix)

    2.
    in, a biscia pren. cikcakasto
  • bisdōsso avv.
    a bisdosso brez sedla:
    cavalcare a bisdosso jezditi brez sedla
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • bizzēffe avv.
    a bizzeffe v izobilju, obilo, na pretek
  • blagó (-á) n

    1. trg. merce; prodotti, articoli:
    dobaviti, prodajati blago fornire, vendere la merce
    plačevati v blagu pagare in natura
    industrjsko blago prodotti industriali
    blago za široko potrošnjo prodotti di largo consumo
    izvozno blago merce da esportazione, prodotti per l'esportazione

    2. (tekstilni izdelki, tkanina) roba, tessuto; materiale:
    volneno blago tessuto di lana
    črtasto, enobarvno blago tessuto a quadretti, a tinta unita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    trg kosovno, razsuto blago merce venduta a pezzi, merce sciolta
    ekon. potrošno blago merce di consumo
    trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
    blago gre dobro, nima cene la merce va a ruba, si vende a prezzi stracciati
    zbirati narodopisno blago raccogliere materiale etnografico
    PREGOVORI:
    dobro blago se samo hvali il buon vino non vuole frasca
  • blagoslòv (-óva) m

    1. rel. benedizione:
    dati blagoslov dare, impartire la benedizione
    apostolski blagoslov benedizione apostolica
    zvoniti k blagoslovu suonare a vespro

    2. ekspr. benedizione:
    ta človek je blagoslov za hišo costui è la benedizione della casa

    3. (privoljenje, tudi iron. ) benestare, crisma

    4. etn.
    hišni blagoslov immagine benedetta
  • blazína (-e) f

    1. cuscino; guanciale:
    gumijasta, pernata blazina cuscino di gommapiuma, di piuma
    grelna blazina scaldaletto elettrico
    zračna blazina (za plažo) materassino
    pren. spati na mehkih blazinah dormire tra due guanciali

    2. pog.
    blazina maščobe cuscinetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    grad. fundamentna blazina fondazione a platea
    šport. telovadna blazina materasso
    teh. zračna blazina cuscino d'aria
  • blažílec (-lca) m teh. (amortizer) ammortizzatore:
    hidravlični blažilec ammortizzatore idraulico
    teleskopski blažilec ammortizzatore a telescopio
    blažilec sunkov ammortizzatore antiurto
  • bloccare

    A) v. tr. (pres. blōcco)

    1. blokirati; zapreti, zapirati; zapreti prehod, preprečiti izhod:
    una frana ha bloccato la strada plaz je zaprl cesto

    2. zaustaviti, preprečiti gibanje:
    la polizia bloccò il corteo dei dimostranti policija je zaustavila sprevod demonstrantov
    bloccare un tiro a rete šport ubraniti strel na vrata

    3. ekon. blokirati, zamrzniti:
    bloccare i prezzi zamrzniti cene
    bloccare un conto blokirati račun

    B) v. tr. v. intr. polit. osredotočiti se:
    bloccare su un solo candidato, su un'unica lista osredotočiti se na, podpirati enega samega kandidata, eno samo volilno listo

    C) ➞ bloccarsi v. rifl. (pres. mi blōcco) zaustaviti se:
    il motore si è bloccato motor se je zaustavil
  • bōb m invar. šport bob:
    bob a due bob dvosed
    bob a quattro bob štirised
  • bòb2 (bôba) m šport. (sani in panoga) bob:
    proga za bob pista da bob
    bob dvosed, štirised bob a due, a quattro
  • bóben (-bna) m

    1. muz. tamburo; um. tamburo, rocchio;
    bobni (v glasbeni skupini) batteria
    tolči, udarjati po bobnu battere, suonare il tamburo
    veliki boben grancassa
    vojaški boben tamburo militare
    biti sit ko boben essere sazio, pieno da scoppiare
    pren. priti na boben fallire, andare all'asta
    pognati, spraviti na boben mandare in fallimento, sperperare

    2. (bobnu podoben del stroja) tamburo:
    voj. pištola na boben pistola a tamburo
    avt. zavorni boben tamburo del freno
    elektr. kabelski boben tamburo
    teh. mešalni boben tamburo (della betoniera)