Franja

Zadetki iskanja

  • tólči (tólčem)

    A) imperf.

    1. battere, picchiare, percuotere, pestare:
    tolči po vratih battere alla porta, bussare
    tolči po mizi battere sul tavolo
    tolči s kljunom beccare
    tolči s krampom picconare
    tolči z gorjačo randellare
    tolči z macolo mazzolare
    tolči z nogo pestare il piede, i piedi

    2.
    tolči gramoz dimezzare la ghiaia
    tolči lešnike, orehe schiacciare noccioline, noci
    tolči maslo fare il burro
    tolči smetano montare la panna

    3. battere, suonare; tamburellare, picchiettare:
    v zvoniku tolče polnoč l'orologio del campanile batte la mezzanotte
    toča tolče po šipah la grandine tamburella sui vetri

    4.
    tolči z repom dimenare la coda
    tolči s krili sbattere le ali

    5. pren. battere (del cuore):
    srce glasno, hitro, razburjeno tolče il cuore batte forte, veloce, inquieto

    6. pren. voj. sparare, mitragliare, bombardare:
    tolči sovražnika iz zasede tendere un'imboscata al nemico
    letala tolčejo mesta v zaledju l'aviazione bombarda le città delle retrovie

    7. tolči po attaccare, criticare:
    kritika tolče po površnosti dela la critica rinfaccia all'opera la sciatteria

    8. (prizadevati) colpire, danneggiare:
    kmeta tolčejo slabe letine il contadino risente dei cattivi raccolti

    9. (s težavo govoriti kak jezik) masticare:
    nekako tolčem angleščino mastico un po' di inglese

    10. pren. (živeti, shajati) vivacchiare, campare:
    nekako že tolčemo si campa
    tolči revščino, pomanjkanje campare d'aria
    tolči lakoto fare la fame
    vse leto tolči krompir mangiare patate tutto l'anno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. tolči žogo v mrežo tirare a rete
    tolči rekord battere un record
    pejor. tolči mimo, v prazno tirare a vuoto, non cogliere il nesso

    B) tólči se (tólčem se) imperf. refl.

    1. battersi:
    pren. tolči se po glavi pentirsi
    tolči se po prsih battersi il petto; vantarsi

    2. battersi, lottare

    3. contrastare, essere in contrasto:
    njegovo mnenje se je tolklo z mnenji drugih il suo parere contrastava con quello degli altri
    barve se tolčejo i colori contrastano, fanno a pugni

    4. pren. campare, vivacchiare
  • tolerírati (-am) imperf., perf. tollerare; sopportare:
    tolerirati drugačne tollerare i diversi, gli altri
    tolerirati ideje, nazore tollerare le idee, i principi
    ne morem tolerirati, da se tako vedeš non sopporto il tuo comportamento
  • tólik (-a -o) adj. (tolikšen) tanto, tale:
    izguba je tolika kot lani le perdite sono (tante) quante l'anno scorso
  • tollerare v. tr. (pres. tōllero)

    1. prenašati, trpeti:
    non tollera il caldo ne prenese vročine
    tollerare le offese trpeti, prenašati žalitve

    2. tolerirati; dopustiti, dopuščati; biti prizanesljiv do:
    tollerare tutte le religioni dopuščati vsa verstva
  • tombolare

    A) v. intr. (pres. tombolo)

    1. pog. pasti, telebniti; pren. propasti

    2. aero strmoglaviti, strmoglavljati; pasti, padati

    B) v. tr. telebniti, telebati; zgrmeti po:
    tombolare le scale zgrmeti po stopnicah
  • tòp (tôpa) m

    1. voj. cannone; ekst. bocca da fuoco:
    topovi pokajo, grmijo i cannoni sparano, rombano
    nabiti top caricare il cannone
    ladijski top cannone navale
    netrzajni top cannone senza rinculo
    poljski top cannone da campagna
    protiletalski, protitankovski top cannone antiaereo, anticarro
    samohodni top semovente

    2. teh. cannone:
    ribolovski top lanciaarpione
    vodni top cannone ad acqua
    snežni top sparaneve
    elektronski top cannone elettronico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odgovoriti, kot bi ustrelil iz topa sparare le risposte
    pren. streljati na nekoga z vsemi topovi attaccare duramente qcn.
    spi kot top non lo sveglierebbero le cannonate
    streljati s topovi na vrabce sparare cannonate ai passeri

    3. šah. torre
  • tórej

    A) adv. dunque, quindi; allora:
    vse je negotovo, kako naj vam torej zaupamo tutto è incerto; come dunque poterci fidare di voi
    taka je torej stvar allora le cose stanno così

    2. (v medmetni rabi) allora:
    Torej? je vprašal Allora? domandò

    B) tórej konj. dunque, perciò; cioè, vale a dire:
    mislim, torej sem penso, dunque sono
    predstava je prvega, torej v nedeljo lo spettacolo si terrà il primo, cioè domenica
  • tōro1 m

    1. zool. bik

    2. pren.
    essere un toro pog. biti močen kot bik
    prendere il toro per le corna zgrabiti bika za roge
    sbuffare come un toro besno sopihati
    tagliare la testa al toro pren. odločiti se, prekiniti razpravo

    3. astr.
    Toro Bik

    4. ekon. bik, hausse

    5. šport
    Toro Torino nogometno moštvo Torino
  • tra prep.

    1. med; v (določilo kraja):
    la strada corre tra due file di alberi cesta teče med dvema vrstama dreves
    dormire tra due guanciali pren. biti brez skrbi, biti na varnem
    essere tra la vita e la morte biti na smrtni postelji, umirati
    mettere il bastone tra le ruote pren. metati polena pod noge
    il sole spuntò di tra le nuvole sonce je pokukalo izmed oblakov
    trovarsi tra due fuochi pren. znajti se med dvema ognjema
    trovarsi tra l'incudine e il martello pren. biti med kladivom in nakovalom

    2. čez (za izražanje oddaljenosti):
    tra cento metri c'è casa mia čez sto metrov je naša hiša

    3. čez, v (določilo časa):
    torno tra poco vrnem se kmalu
    verrò tra i prossimi dieci giorni pridem v prihodnjih desetih dneh

    4. med (za označevanje vzajemnosti, nasprotja ipd.):
    si assomigliano tra loro podobna sta si
    auspicare la pace tra tutti i popoli zaželeti mir med vsemi narodi
    dire tra sé e sé misliti si pri sebi
    sia detto tra noi med nami povedano
    essere incerto tra il sì e il no biti negotov, omahovati

    5. med (za izražanje pripadnosti):
    arrivare tra i primi priti med prvimi
    mescolarsi tra la folla pomešati se med množico

    6. med, od (za izražanje partitivnosti):
    è il migliore tra i miei amici on je moj najboljši prijatelj

    7. ob, zaradi:
    tra una cosa e l'altra non ho mai un attimo di tempo zaradi tega in onega nisem niti za trenutek prost

    8. med (določilo načina):
    borbottare tra i denti mrmrati vase, med zobmi
    sorridere tra le lacrime nasmehniti se med solzami

    9. (za izražanje celotnosti)
    tra tutti non saranno più di trenta vseh je kakih trideset

    10. (za izražanje približne vrednosti)
    avrà tra i trenta e i trentacinque star je med trideset in petintrideset let

    11. (v prislovnih izrazih, predvsem v časovni funkciji)
    tra breve, tra non molto v kratkem
    tra tutto skupaj, skupno
    tra l'altro med drugim
  • traccia f (pl. -ce)

    1. sled; črta:
    essere sulla traccia, sulla buona traccia lovstvo biti na sledi; pren. biti na pravi poti
    perdere le tracce lovstvo izgubiti sled
    seguire la traccia di qcn. pren. koga posnemati

    2. ekst. sled; znak, znamenje

    3. skica, osnutek, shema; trasa:
    la traccia di una strada cestna trasa

    4. sled (magnetofonskega traku)
  • tradícija (-e) f

    1. tradizione:
    ohranjati, nadaljevati, spoštovati tradicije conservare, continuare, rispettare le tradizioni
    družinske, narodne tradicije tradizioni familiari, nazionali (popolari)

    2. pl. tradicije valori, conquiste:
    gojiti svobodoljubne tradicije coltivare le tradizioni, le conquiste libertarie
  • tradire

    A) v. tr. (pres. tradisco)

    1. izdati; prevarati:
    tradire le attese di izdati pričakovanja
    tradire la propria coscienza delati proti svoji vesti
    tradire una donna, tradire la moglie, il marito varati ženo, moža
    tradire un segreto izdati skrivnost
    tradire un testo napačno prevesti, tolmačiti besedilo

    2. pren. varati:
    se la memoria non mi tradisce če me spomin ne vara

    3. pokazati, odkriti

    B) ➞ tradirsi v. rifl. (pres. mi tradisco) izdati se
  • trafficare

    A) v. intr. (pres. traffico)

    1. trgov. trgovati:
    trafficare in articoli di plastica trgovati s plastičnimi proizvodi

    2. delati, dati si opravka:
    trafficare per le pulizie pospravljati

    B) v. tr. slabš. prodajati
  • tragédija (-e) f lit. tragedia (tudi ekst.):
    napisati, uprizoriti tragedijo scrivere, mettere in scena una tragedia
    antične tragedije le tragedie dell'antichità classica
    pren. nastopiti v tragediji calzare il coturno
    pren. družinska tragedija tragedia familiare
  • trájati (-am) imperf. durare; permanere, continuare, eternarsi:
    proslavljanje je trajalo tri dni le celebrazioni durarono tre giorni
    sovraštvo, ki traja skozi rodove rivalità che perdura per generazioni
    ti čevlji trajajo sono scarpe che durano
    lingv. dejanje traja ali se ponavlja l'azione (verbale) dura o si ripete
  • transkrípcija (-e) f

    1. lingv. trascrizione, traslitterazione:
    fonetična transkripcija trascrizione fonetica

    2. muz. trascrizione, riscrittura:
    baritonska transkripcija trascrizione per baritono
    Bachove transkripcije za čembalo Vivaldijevih violinskih koncertov le trascrizioni bachiane per clavicembalo dei concerti per violino di Vivaldi
    lit. transkripcija ljudskih pravljic riscrittura, rielaborazione delle fiabe popolari
  • tráva (-e) f

    1. erba:
    spomladi trava zeleni in primavera l'erba verdeggia
    grabiti, kositi, sušiti travo rastrellare, falciare, seccare l'erba
    pohoditi, pomendrati, potlačiti travo calpestare l'erba
    popleti, požeti travo strappare, falciare l'erba
    gosta, mehka, visoka trava erba folta, tenera, alta
    naročje trave un fascio d'erba
    angleška trava erba inglese
    gorska, gozdna, močvirska trava erba montana, boschiva, palustre
    pren. bilo jih je kot listja in trave erano una massa, a bizzeffe
    ne hodi po travi non calpestare l'erba, il manto erboso
    evf. ne bo več dolgo trave tlačil è prossimo a morire, tirerà presto le cuoia
    žarg. kaditi, uživati travo fumare l'erba
    pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole
    slišati travo rasti sentir crescere l'erba

    2. pl. trave bot. graminacee (sing. -ea) (Graminaceae):
    klasasta trava spigata
    latasta trava poa (Poa)
    volnata medena trava bambagione (Holcus lanatus)
    morska trava zostera (Zostera marina)
    pasja trava pannocchina, erba mazzolina (Dactylis glomerata)
    trava opoldnevnica erba cristallina (Mesembryanthenum cristallina)
    PREGOVORI:
    trava na sosedovem vrtu je zmeraj bolj zelena l'erba del vicino è sempre più verde
  • traveggole f pl.
    avere le traveggole zmotiti se
  • travōlgere* v. tr. (pres. travōlgo)

    1. pomesti, odnesti, odstraniti:
    travolgere gli occhi zavijati oči
    travolgere il senso potvarjati smisel

    2. ekst. s seboj potegniti; odvleči; pren. pogubiti, pogubljati

    3. pren. premagati, premagovati:
    gli attaccanti travolsero le ultime resistenze napadalci so premagali zadnji upor
    lasciarsi travolgere dall'ira, dalla passione prepustiti se navalu jeze, strasti
  • trdnjáva (-e) f

    1. fortezza, rocca; forte:
    zavzeti trdnjavo espugnare una fortezza
    obleganje trdnjave assedio della fortezza
    obzidje trdnjave le mura della fortezza
    pren. trdnjava nazadnjaštva la roccaforte del conservatorismo
    voj. leteča trdnjava fortezza volante

    2. šah. torre