tólči (tólčem)
A) imperf.
1. battere, picchiare, percuotere, pestare:
tolči po vratih battere alla porta, bussare
tolči po mizi battere sul tavolo
tolči s kljunom beccare
tolči s krampom picconare
tolči z gorjačo randellare
tolči z macolo mazzolare
tolči z nogo pestare il piede, i piedi
2.
tolči gramoz dimezzare la ghiaia
tolči lešnike, orehe schiacciare noccioline, noci
tolči maslo fare il burro
tolči smetano montare la panna
3. battere, suonare; tamburellare, picchiettare:
v zvoniku tolče polnoč l'orologio del campanile batte la mezzanotte
toča tolče po šipah la grandine tamburella sui vetri
4.
tolči z repom dimenare la coda
tolči s krili sbattere le ali
5. pren. battere (del cuore):
srce glasno, hitro, razburjeno tolče il cuore batte forte, veloce, inquieto
6. pren. voj. sparare, mitragliare, bombardare:
tolči sovražnika iz zasede tendere un'imboscata al nemico
letala tolčejo mesta v zaledju l'aviazione bombarda le città delle retrovie
7. tolči po attaccare, criticare:
kritika tolče po površnosti dela la critica rinfaccia all'opera la sciatteria
8. (prizadevati) colpire, danneggiare:
kmeta tolčejo slabe letine il contadino risente dei cattivi raccolti
9. (s težavo govoriti kak jezik) masticare:
nekako tolčem angleščino mastico un po' di inglese
10. pren. (živeti, shajati) vivacchiare, campare:
nekako že tolčemo si campa
tolči revščino, pomanjkanje campare d'aria
tolči lakoto fare la fame
vse leto tolči krompir mangiare patate tutto l'anno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. tolči žogo v mrežo tirare a rete
tolči rekord battere un record
pejor. tolči mimo, v prazno tirare a vuoto, non cogliere il nesso
B) tólči se (tólčem se) imperf. refl.
1. battersi:
pren. tolči se po glavi pentirsi
tolči se po prsih battersi il petto; vantarsi
2. battersi, lottare
3. contrastare, essere in contrasto:
njegovo mnenje se je tolklo z mnenji drugih il suo parere contrastava con quello degli altri
barve se tolčejo i colori contrastano, fanno a pugni
4. pren. campare, vivacchiare
Zadetki iskanja
- tolerírati (-am) imperf., perf. tollerare; sopportare:
tolerirati drugačne tollerare i diversi, gli altri
tolerirati ideje, nazore tollerare le idee, i principi
ne morem tolerirati, da se tako vedeš non sopporto il tuo comportamento - tólik (-a -o) adj. (tolikšen) tanto, tale:
izguba je tolika kot lani le perdite sono (tante) quante l'anno scorso - tollerare v. tr. (pres. tōllero)
1. prenašati, trpeti:
non tollera il caldo ne prenese vročine
tollerare le offese trpeti, prenašati žalitve
2. tolerirati; dopustiti, dopuščati; biti prizanesljiv do:
tollerare tutte le religioni dopuščati vsa verstva - tombolare
A) v. intr. (pres. tombolo)
1. pog. pasti, telebniti; pren. propasti
2. aero strmoglaviti, strmoglavljati; pasti, padati
B) v. tr. telebniti, telebati; zgrmeti po:
tombolare le scale zgrmeti po stopnicah - tòp (tôpa) m
1. voj. cannone; ekst. bocca da fuoco:
topovi pokajo, grmijo i cannoni sparano, rombano
nabiti top caricare il cannone
ladijski top cannone navale
netrzajni top cannone senza rinculo
poljski top cannone da campagna
protiletalski, protitankovski top cannone antiaereo, anticarro
samohodni top semovente
2. teh. cannone:
ribolovski top lanciaarpione
vodni top cannone ad acqua
snežni top sparaneve
elektronski top cannone elettronico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odgovoriti, kot bi ustrelil iz topa sparare le risposte
pren. streljati na nekoga z vsemi topovi attaccare duramente qcn.
spi kot top non lo sveglierebbero le cannonate
streljati s topovi na vrabce sparare cannonate ai passeri
3. šah. torre - tórej
A) adv. dunque, quindi; allora:
vse je negotovo, kako naj vam torej zaupamo tutto è incerto; come dunque poterci fidare di voi
taka je torej stvar allora le cose stanno così
2. (v medmetni rabi) allora:
Torej? je vprašal Allora? domandò
B) tórej konj. dunque, perciò; cioè, vale a dire:
mislim, torej sem penso, dunque sono
predstava je prvega, torej v nedeljo lo spettacolo si terrà il primo, cioè domenica - tōro1 m
1. zool. bik
2. pren.
essere un toro pog. biti močen kot bik
prendere il toro per le corna zgrabiti bika za roge
sbuffare come un toro besno sopihati
tagliare la testa al toro pren. odločiti se, prekiniti razpravo
3. astr.
Toro Bik
4. ekon. bik, hausse
5. šport
Toro Torino nogometno moštvo Torino - tra prep.
1. med; v (določilo kraja):
la strada corre tra due file di alberi cesta teče med dvema vrstama dreves
dormire tra due guanciali pren. biti brez skrbi, biti na varnem
essere tra la vita e la morte biti na smrtni postelji, umirati
mettere il bastone tra le ruote pren. metati polena pod noge
il sole spuntò di tra le nuvole sonce je pokukalo izmed oblakov
trovarsi tra due fuochi pren. znajti se med dvema ognjema
trovarsi tra l'incudine e il martello pren. biti med kladivom in nakovalom
2. čez (za izražanje oddaljenosti):
tra cento metri c'è casa mia čez sto metrov je naša hiša
3. čez, v (določilo časa):
torno tra poco vrnem se kmalu
verrò tra i prossimi dieci giorni pridem v prihodnjih desetih dneh
4. med (za označevanje vzajemnosti, nasprotja ipd.):
si assomigliano tra loro podobna sta si
auspicare la pace tra tutti i popoli zaželeti mir med vsemi narodi
dire tra sé e sé misliti si pri sebi
sia detto tra noi med nami povedano
essere incerto tra il sì e il no biti negotov, omahovati
5. med (za izražanje pripadnosti):
arrivare tra i primi priti med prvimi
mescolarsi tra la folla pomešati se med množico
6. med, od (za izražanje partitivnosti):
è il migliore tra i miei amici on je moj najboljši prijatelj
7. ob, zaradi:
tra una cosa e l'altra non ho mai un attimo di tempo zaradi tega in onega nisem niti za trenutek prost
8. med (določilo načina):
borbottare tra i denti mrmrati vase, med zobmi
sorridere tra le lacrime nasmehniti se med solzami
9. (za izražanje celotnosti)
tra tutti non saranno più di trenta vseh je kakih trideset
10. (za izražanje približne vrednosti)
avrà tra i trenta e i trentacinque star je med trideset in petintrideset let
11. (v prislovnih izrazih, predvsem v časovni funkciji)
tra breve, tra non molto v kratkem
tra tutto skupaj, skupno
tra l'altro med drugim - traccia f (pl. -ce)
1. sled; črta:
essere sulla traccia, sulla buona traccia lovstvo biti na sledi; pren. biti na pravi poti
perdere le tracce lovstvo izgubiti sled
seguire la traccia di qcn. pren. koga posnemati
2. ekst. sled; znak, znamenje
3. skica, osnutek, shema; trasa:
la traccia di una strada cestna trasa
4. sled (magnetofonskega traku) - tradícija (-e) f
1. tradizione:
ohranjati, nadaljevati, spoštovati tradicije conservare, continuare, rispettare le tradizioni
družinske, narodne tradicije tradizioni familiari, nazionali (popolari)
2. pl. tradicije valori, conquiste:
gojiti svobodoljubne tradicije coltivare le tradizioni, le conquiste libertarie - tradire
A) v. tr. (pres. tradisco)
1. izdati; prevarati:
tradire le attese di izdati pričakovanja
tradire la propria coscienza delati proti svoji vesti
tradire una donna, tradire la moglie, il marito varati ženo, moža
tradire un segreto izdati skrivnost
tradire un testo napačno prevesti, tolmačiti besedilo
2. pren. varati:
se la memoria non mi tradisce če me spomin ne vara
3. pokazati, odkriti
B) ➞ tradirsi v. rifl. (pres. mi tradisco) izdati se - trafficare
A) v. intr. (pres. traffico)
1. trgov. trgovati:
trafficare in articoli di plastica trgovati s plastičnimi proizvodi
2. delati, dati si opravka:
trafficare per le pulizie pospravljati
B) v. tr. slabš. prodajati - tragédija (-e) f lit. tragedia (tudi ekst.):
napisati, uprizoriti tragedijo scrivere, mettere in scena una tragedia
antične tragedije le tragedie dell'antichità classica
pren. nastopiti v tragediji calzare il coturno
pren. družinska tragedija tragedia familiare - trájati (-am) imperf. durare; permanere, continuare, eternarsi:
proslavljanje je trajalo tri dni le celebrazioni durarono tre giorni
sovraštvo, ki traja skozi rodove rivalità che perdura per generazioni
ti čevlji trajajo sono scarpe che durano
lingv. dejanje traja ali se ponavlja l'azione (verbale) dura o si ripete - transkrípcija (-e) f
1. lingv. trascrizione, traslitterazione:
fonetična transkripcija trascrizione fonetica
2. muz. trascrizione, riscrittura:
baritonska transkripcija trascrizione per baritono
Bachove transkripcije za čembalo Vivaldijevih violinskih koncertov le trascrizioni bachiane per clavicembalo dei concerti per violino di Vivaldi
lit. transkripcija ljudskih pravljic riscrittura, rielaborazione delle fiabe popolari - tráva (-e) f
1. erba:
spomladi trava zeleni in primavera l'erba verdeggia
grabiti, kositi, sušiti travo rastrellare, falciare, seccare l'erba
pohoditi, pomendrati, potlačiti travo calpestare l'erba
popleti, požeti travo strappare, falciare l'erba
gosta, mehka, visoka trava erba folta, tenera, alta
naročje trave un fascio d'erba
angleška trava erba inglese
gorska, gozdna, močvirska trava erba montana, boschiva, palustre
pren. bilo jih je kot listja in trave erano una massa, a bizzeffe
ne hodi po travi non calpestare l'erba, il manto erboso
evf. ne bo več dolgo trave tlačil è prossimo a morire, tirerà presto le cuoia
žarg. kaditi, uživati travo fumare l'erba
pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole
slišati travo rasti sentir crescere l'erba
2. pl. trave bot. graminacee (sing. -ea) (Graminaceae):
klasasta trava spigata
latasta trava poa (Poa)
volnata medena trava bambagione (Holcus lanatus)
morska trava zostera (Zostera marina)
pasja trava pannocchina, erba mazzolina (Dactylis glomerata)
trava opoldnevnica erba cristallina (Mesembryanthenum cristallina)
PREGOVORI:
trava na sosedovem vrtu je zmeraj bolj zelena l'erba del vicino è sempre più verde - traveggole f pl.
avere le traveggole zmotiti se - travōlgere* v. tr. (pres. travōlgo)
1. pomesti, odnesti, odstraniti:
travolgere gli occhi zavijati oči
travolgere il senso potvarjati smisel
2. ekst. s seboj potegniti; odvleči; pren. pogubiti, pogubljati
3. pren. premagati, premagovati:
gli attaccanti travolsero le ultime resistenze napadalci so premagali zadnji upor
lasciarsi travolgere dall'ira, dalla passione prepustiti se navalu jeze, strasti - trdnjáva (-e) f
1. fortezza, rocca; forte:
zavzeti trdnjavo espugnare una fortezza
obleganje trdnjave assedio della fortezza
obzidje trdnjave le mura della fortezza
pren. trdnjava nazadnjaštva la roccaforte del conservatorismo
voj. leteča trdnjava fortezza volante
2. šah. torre