Franja

Zadetki iskanja

  • bēllo

    A) agg.

    1. lep:
    donna bella lepa ženska
    è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
    belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
    belle arti likovna umetnost
    belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
    il bel sesso nežnejši spol
    bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
    bello spirito iron. duhovitež
    begli anni mladost
    bella stagione pomlad
    bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
    farsi bello polepšati se
    farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim

    2. lep, velik, precejšen:
    un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
    un bel nulla prav nič
    bell'e že
    è bell'e fatto je že dokončano
    è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
    nel bel mezzo ravno sredi
    bell'e buono pravi, pravcati
    un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
    lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
    a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
    un bel matto pravi norec
    questa è bella iron. ta je pa dobra!
    l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
    oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
    ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
    bella roba! iron. lepo!
    un bel giorno lepega dne

    3. dober:
    una bella azione lepo, dobro dejanje
    giovane di belle speranze nadobuden mladenič
    un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)

    B) avv.

    1.
    bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma

    2.
    alla bell'e meglio površno

    C) m (samo sing.)

    1. lepo, lepota:
    l'amore del bello ljubezen do lepega
    che bello! krasno!

    2. lepo vreme:
    il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
    fa bello lepo vreme je, lepo je

    3.
    il bello è che čudno (pri tem) je, da
    sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
    ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
    adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave

    Č) m (f -la)

    1. lepotec, lepotica:
    fare il bello koketirati
    bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!

    2. ljubček, ljubica
  • benalzato

    A) inter. dobro jutro!

    B) m dobro jutro:
    dare il benalzato a qcn. komu voščiti dobro jutro
  • benavere

    A) v. intr. redko (samo v nedoločniku v samostalniški rabi) živeti v miru:
    finalmente un po' di benavere! končno malo miru!

    B) m mir:
    non lascia più benavere a nessuno nikomur več ne da miru
  • benché cong.

    1. čeprav, dasi:
    benché sia tardi, passerò a prenderti čeprav je že pozno, pridem pote

    2. toda, vendar

    3. (v funkciji okrepitve) niti, pa četudi:
    il benché minimo niti najmanjši
    non fa il benché minimo sforzo niti malo se ne potrudi
  • bēne

    A) avv.

    1. dobro, prav, lepo:
    fare qcs. bene kaj dobro narediti
    comportarsi bene lepo se obnašati
    gli affari vanno bene posli gredo dobro
    quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
    stare, sentirsi bene dobro se počutiti
    gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
    vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
    va bene! prav!, velja!, drži!
    passarsela bene lepo živeti
    bene o male kakorkoli že:
    bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
    di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
    star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
    ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
    lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal

    2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
    si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
    pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
    ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
    sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti

    B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
    quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
    gente bene boljša družba, visoka družba

    C) inter.

    1. bravo:
    bene!, bis! bravo!, bis!

    2. no, prav:
    bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati

    Č) m relig.

    1. dobro:
    tendere, aspirare al bene težiti k dobremu

    2.
    il sommo Bene relig. Bog

    3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
    per il bene della patria za blagor domovine
    l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
    a fin di bene z najboljšim namenom

    4. ljubezen, naklonjenost:
    voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
    volere un bene dell'anima imeti silno rad
    l'amato bene ljubljena oseba

    5. mir:
    non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru

    6. pravo, ekon. dobrina:
    bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
    beni di consumo potrošne dobrine
    beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve

    7. pl. imetje, premoženje:
    ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
    ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
    alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot
  • benedire* v. tr. (pres. benedico)

    1. blagosloviti:
    benedire una chiesa blagosloviti cerkev
    Dio ti benedica! naj te Bog blagoslovi, Bog s tabo!
    mandare qcn. a farsi benedire pog. poslati koga k vragu
    è andato tutto a farsi benedire pog. vse je šlo po zlu, k vragu
    benedire con le pertiche premlatiti

    2. hvaliti, poveličevati, slaviti, blagoslavljati:
    benedire il nome di qcn. slaviti ime koga
  • beneplacito m

    1. privolitev, pristanek, odobritev:
    chiedere il beneplacito dei superiori prositi za privolitev nadrejenih

    2. volja, presoja:
    faccia pure a suo beneplacito storite po svoji presoji, po svoji volji, kakor hočete
  • Benétke (-tk) f pl. geogr. Venezia; iron.
    koga tepsti, da bo videl Benetke bastonare, picchiare uno di santa ragione, darne a uno un sacco e una sporta
  • benservito m odpustno spričevalo, priporočilo bivšega delodajalca:
    dare il benservito a qcn. pren. iron. koga odpustiti, odsloviti
  • bentornato

    A) agg. dobrodošel:
    bentornati! dobrodošli!

    B) m dobrodošlica:
    dare il bentornato a qcn. izreči komu dobrodošlico
  • benvenuto

    A) agg. dobrodošel

    B) m

    1. dobrodošlica:
    dare il benvenuto a qcn. komu izreči dobrodošlico

    2. dobrodošli:
    siate i benvenuti! dobrodošli!
  • benvolere*

    A) v. tr. (pres. benvōglio) ceniti, ljubiti, imeti rad:
    farsi benvolere (da) pridobiti naklonjenost nekoga
    prendere qcn. a benvolere vzljubiti koga

    B) m (samo sing.) ljubezen, naklonjenost; priljubljenost; spoštovanje
  • bere*

    A) v. tr. (pres. bevo)

    1. piti:
    beviamo qualcosa? bomo kaj popili?
    bere a garganella nalivati se
    bere come una spugna pren. nacejati se
    bere a centellini počasi srkati, piti v majhnih požirkih
    bere alla salute nazdraviti
    bere un bicchiere di più preveč popiti, napiti se
    uova da bere čisto sveža jajca
    è come bere un bicchiere d'acqua pren. to je otročje lahko, to je za malo malico
    bere il sangue di qcn. pren. piti komu kri, izkoriščati koga
    bere un avversario pren. pog. zlahka ugnati nasprotnika, povoziti nasprotnika

    2. piti (alkoholne pijače):
    offrire, pagare da bere plačati pijačo

    3. pren. slepo verjeti:
    questa non la bevo tega pa ne verjamem, to pa ne!
    darla a bere a qcn. komu kaj natvesti
    bere le parole di qcn. požirati besede koga, pazljivo koga poslušati
    bere grosso, tutto verjeti vse, biti lahkoveren

    4. vpijati, vsrkati:
    questo terreno beve acqua ta tla vpijajo vodo

    5. rabiti, trošiti (bencin ipd.):
    una macchina che beve ekon. avto, ki veliko porabi
    il cavallo non beve pren. ekon. gospodarstvo stagnira

    B) m pitje; pijača:
    il bere e il mangiare pijača in jedača
  • beróč (-a -e)

    A) adj. che legge; dei lettori:
    beroče občinstvo il pubblico dei lettori

    B) beróč (v adv. rabi) leggendo;
    užival je beroč njegovo knjigo provava piacere a leggere il suo libro
  • bērta1 f knjižno burka, šala:
    dare la berta a qcn. norčevati se iz koga, rogati se komu
  • bertuccia f

    1. zool. makak (Macacus inuus)

    2. opica:
    far la bertuccia a qcn. posnemati koga

    3. pren. grda ženska, neroda, štor, kramp (ženska)
  • beséda (-e) f

    1. parola; termine; espressione:
    domača, tuja beseda parola slovena; parola straniera, forestierismo
    narečna beseda dialettalismo
    iskrene, odkrite besede parole sincere
    tolažilne besede parole di conforto
    hude, ostre besede parole dure, aspre
    grde, nespodobne besede parole sconce, parolacce
    žaljive besede parole offensive
    moška beseda parola d'onore
    zadnje besede le ultime parole
    v pravem pomenu besede nel vero senso della parola
    ekspr. ploha, poplava besed fiume di parole
    ekspr. da ne črhneš, ne zineš niti ene besede! non una parola!, acqua in bocca!
    preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
    to so same besede! besede, besede, besede! sono tutte chiacchiere!

    2. (zagotovilo, obljuba) parola:
    držati, izpolniti besedo essere di parola
    prelomiti besedo mancare di parola

    3. (govorni, pisni nastop v javnosti) parola; discorso:
    sklepna, zaključna beseda govornika conclusione, parole conclusive dell'oratore
    uvodne besede predavatelja parole introduttive del conferenziere, (parole) in apertura della conferenza
    svoboda besede libertà di parola
    dati, vzeti komu besedo dare, togliere a qcn. la parola
    prositi, zahtevati besedo chiedere la parola
    pustiti koga do besede lasciar dire, parlare qcn.

    4. (izmenjava mnenj, pogovor) discorso, parola:
    na sestanku je bila beseda o plačah nella riunione si è parlato, discusso dei salari
    napeljati, zasukati besedo na kaj portare il discorso su qcs.
    besedo je poprijel, povzel gost nel discorso è intervenuto l'ospite

    5. (jezik, zvrst) lingua, linguaggio:
    domača, materina beseda lingua slovena, lingua materna
    govorjena, pisana beseda lingua parlata, lingua scritta
    odrska beseda il linguaggio del teatro
    tehniška beseda linguaggio tecnico

    6. (besedilo) testo:
    kantata na Kosovelove besede cantata su testo del Kosovel

    7. (vloga pri odločanju) parola:
    imeti dokončno, glavno, prvo besedo avere (sempre) l'ultima parola
    imeti kaj besede pri čem avere una parte in qcs.

    8. (mnenje, sodba) parola; (geslo, parola) motto, parola d'ordine;
    njegova beseda veliko velja, zaleže la sua parola ha un gran peso
    založiti, zastaviti besedo za kaj mettere, spendere una buona parola per
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    beseda za besedo parola per parola
    na besedo verjeti credere sulla parola
    koga za besedo prijeti prendere qcn. in parola
    ne da bi zinil besedo senza dir parola, motto

    9. rel.
    Beseda Verbo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zob za zob, to je naša beseda la nostra parola d'ordine è: dente per dente
    človek redkih besed uomo di poche parole
    pazi, da ne bo kakih besed vedi di non dar luogo a maldicenze
    ni vredno besed non è il caso di parlarne
    ne imeti lepe besede za koga non degnare qcn. di una buona parola
    ne imeti, ne najti besed non avere, non trovare parole per
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    položiti komu besedo na jezik mettere la parola in bocca a qcn.
    požirati nekoga besede pendere dalle labbra di qcn.
    požreti, snesti besedo mancare alla parola, venir meno alla parola data
    vzeti besedo z jezika, z ust togliere la parola di bocca
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
    izginiti brez besede sparire senza dir parola
    ubogati na prvo besedo obbedire subito, senza fiatare
    opletati z besedami parlare a vanvera
    z drugimi besedami in altre parole
    nobene besede! niti besede več! basta! non una parola!
    konec, mir besedi! basta, non se ne parla più!
    zadnja beseda še ni bila izrečena non è stata detta ancora l'ultima parola
    zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
    zadnja beseda znanosti le ultime conquiste, scoperte della scienza
    imeti polna usta besed fare un gran parlare; non fare che lodarsi
    beseda ni konj! domandare non costa niente
    lingv. dvozložna beseda bisillabo
    pregibna beseda parola variabile
    tvorba besed formazione delle parole
    vezana, nevezana beseda poesia, prosa
    PREGOVORI:
    besede mičejo, zgledi vlečejo verba movent, exempla trahunt
    lepa beseda lepo mesto najde la parola gentile paga
  • besédica (-e) f dem. od beseda paroletta; parola:
    mile, prijazne besedice parolette gentili
    ne črhniti, ne ziniti, ne spregovoriti niti besedice non dir parola, motto
    niti z besedico ne omeniti česa non menzionare affatto qcs.
    niti besedice ne dati, ne spraviti iz sebe non dir parola, essere muto come un pesce
    niti besedice ne verjeti komu non credere affatto a qcn.
    oditi brez besedice andarsene alla chetichella
    ponoviti vse do besedice ripetere tutto parola per parola
    niti besedice več! zitto, non una parola di più!
    nikomur niti besedice! acqua in bocca!
  • besedílo (-a) n

    1. testo:
    popravljati besedilo correggere il testo
    sestaviti končno besedilo predloga redigere il testo definitivo della proposta
    besedilo s prevodom na nasprotni strani testo con traduzione a fronte

    2. (napisano delo) testo:
    komentirati stara besedila commentare testi antichi

    3. (iz besed sestoječi del v knjigi) testo:
    v knjigi je poleg obsežnega besedila veliko slik nel libro vi sono oltre il testo di notevole ampiezza numerose illustrazioni

    4. (besedni del kompozicij) testo:
    pesem na besedilo Dragotina Ketteja canzone su testo di Dragotin Kette
  • bêsen (-sna -o) adj. furioso, furibondo; impetuoso, violento:
    upravičeno je bil besen era a ragione furibondo
    besno lajanje psa l'abbaiare furioso del cane
    besni udarci colpi violenti
    besen galop galoppo furioso, impetuoso