Franja

Zadetki iskanja

  • reálen (-lna -o) adj.

    1. reale, vero; concreto; fondato sulla realtà:
    realen in namišljen vero e fittizio

    2. reale, realizzabile:
    postavljati si realne cilje proporsi scopi reali, realizzabili

    3. ekon. reale:
    realni in nominalni dohodki redditi reali e nominali
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. države realnega socializma i paesi del socialismo reale
    pren. postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi a terra
    šol. realna gimnazija liceo scientifico
    mat. realna os hiperbole asse reale dell'iperbole
    fiz. realna slika immagine reale
    mat. realna točka punto reale
    jur. realna unija Unione reale
    lit. realni čas tempo reale
    fiz. realni plin gas reale
    mat. realno število numero reale
  • realízem (-zma) m

    1. realismo, concretezza

    2. um., filoz. realismo:
    realizem in naturalizem il realismo e il naturalismo
    um. novi realizem neorealismo
    socialistični realizem realismo socialista
  • rêbro (-a) n

    1. anat. costola, costa:
    tako je suh, da bi mu lahko rebra preštel è così magro che potresti contargli le costole
    dregnil ga je pod rebra, naj molči con una gomitata nelle costole gli fece segno di tacere

    2. gastr. costoletta

    3. ekst. navt. costa, costola; aer. centina:
    krilno rebro centina alare

    4. tekst.
    rebra žameta le coste del velluto

    5. (podolgovat člen) costola:
    rebra radiatorja le costole del radiatore
    listna rebra le costole della foglia

    6. nareč. costa, pendio, declivio

    7. arhit. costolone
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kazati rebra mostrare le costole
    pren. streha kaže rebra il tetto è scoperto in vari punti
    pren. polomiti, prešteti komu rebra rompere le costole a qcn.
    bibl. Adamovo rebro la costola di Adamo
    strojn. hladilna rebra costole di raffreddamento
    anat. neprava, prava, prosta rebra costole false, vere, fluttuanti
  • réč (-í) f

    1. cosa; oggetto:
    reči, pojavi in pojmi le cose, i fenomeni e i concetti
    pripeljali so sladkor, moko in take reči portarono zucchero, farina e simili cose
    pobrati svoje reči in oditi prendere le proprie cose e andarsene
    odvzeti komu osebne reči togliere a qcn. le cose, gli effetti personali

    2. živa reč pren. essere vivente:
    vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti almeno a due fenomeni non può sfuggire nessun essere vivente: alla nascita e alla morte

    3. (kar ni potrebno, mogoče natančno poimenovati) cosa:
    nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč non ha senso che tu faccia tante storie per questo
    iron. lepo reč sem slišal o tebi belle cose ho sentito sul tuo conto

    4. (v povedni rabi s prilastkom) cosa, cosino, coso:
    računalnik je čudovita reč il computer è una cosa magnifica
    gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima kdo non è certo la cosa più importante il naso di qcn.
    oditi iz domovine ni majhna reč lasciare la patria non è cosa da poco

    5. (v medmetni rabi)
    nismo še končali. — Prava reč! non abbiamo ancora finito. — Non fa niente, non importa!
    lepa reč, zdaj pa jih ni doma quest'è bella, adesso non sono a casa!
    ti presneta reč, kako v hišo, ko pa ne najdem ključa maledizione! Come entrare in casa se non riesco a trovare la chiave

    6. pren. (v povedni rabi) affare, faccenda:
    kako boš to naredil, je tvoja reč come lo farai, sono affari tuoi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. dekle že ima svoje reči la ragazza ha già le sue cose (mestruazioni)
    tri dni, to ni taka reč tre giorni non sono molti
    vedeti, kako se taki reči streže saper fare le cose a dovere, comportarsi a dovere
    evf. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči li trovarono che facevano quelle cose
    prisiljena reč ni dobra le cose fatte controvoglia non finiscono bene
    vsaka reč ima svoje meje est modus in rebus; a tutto c'è un limite
    vsaka reč le nekaj časa traja non c'è cosa che duri all'infinito; ogni bel gioco dura poco
    rel. poslednje reči le cose ultime (morte, giudizio, inferno, paradiso)
  • rečèn (-êna -o) adj. detto:
    kje je rečeno, da moram ravno jaz to narediti dov'è detto che lo devo fare proprio io
    pren. ta človek je, milo rečeno, malo omejen il tipo è, a dir poco, piuttosto ottuso
    odkrito rečeno, tako ne more iti dalje a dirla sinceramente, così non si può andare avanti
    med nami rečeno detto fra noi
    rečeno — storjeno detto, fatto
  • rečeníca (-e) f knjiž.

    1. locuzione, modo di dire, frase, detto, proverbio:
    rečenico 'historia magistra vitae' je skoval Cicero il detto 'historia magistra vitae' è di Cicerone
    ljudske rečenice detti, proverbi popolari

    2. (puhlica) frase d'occasione
  • rêči (rêčem)

    A) perf.

    1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
    otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
    ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
    pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
    rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
    naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
    ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

    2. dire, suggerire, raccomandare:
    uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

    3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
    rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

    4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
    psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
    rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
    iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
    prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

    5. (misliti, meniti) dire, pensare:
    kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

    6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
    tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
    gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

    7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
    rekel bi, da to ni res direi che non è vero
    ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
    kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

    8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
    recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
    dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
    ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
    pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
    domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
    ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
    ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
    pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
    še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
    pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
    reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
    takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

    B) rêči se (rêče se) perf. refl.

    1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
    gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

    2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
    živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

    3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
    to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria
  • réd (-a) m

    1. ordine:
    dati, spraviti svoje stvari v red mettere in ordine, ordinare le proprie cose
    spraviti lase, obleko v red ravviare i capelli, rassettare l'abito
    odkriti red v vesolju scoprire l'ordine dell'universo
    v državi vlada red nel paese regna l'ordine
    obnoviti, vzpostaviti red restaurare l'ordine
    prisiliti koga k redu costringere qcn. all'ordine

    2. ordinamento, assetto, sistema:
    gospodarski, pravni red ordinamento, assetto economico, giuridico
    fevdalni, kapitalistični (družbeni) red ordinamento feudale, capitalistico

    3. dnevni red ordine del giorno:
    dati na dnevni red mettere all'ordine del giorno

    4. (kar je določeno s sledenjem v času in prostoru, razporeditev, razvrstitev) ordine:
    abecedni red ordine alfabetico
    besedni red ordine delle parole
    voj. bojni red ordine di battaglia

    5. vozni red orario:
    ladijski, železniški vozni red orario delle navi, dei treni

    6. star. (vrsta) fila:
    v gosjem redu in fila indiana

    7. rel. ordine:
    beraški, samostanski, verski redovi ordini mendicanti, monastici, religiosi
    frančiškanski red Ordine Francescano
    jezuitski red Compagnia di Gesù, Ordine dei Gesuiti

    8. biol. (sistematska kategorija rastlinstva in živalstva) ordine:
    družine, redovi, razredi famiglie, ordini, classi

    9. šol. star. (ocena) voto:
    negativni, pozitivni red voto positivo, sufficiente; voto negativo, insufficiente

    10. (visoko odlikovanje) ordine;
    podeliti komu red, odlikovati koga z redom insignire qcn. di un ordine
    red častne legije (ordine della) Legione d'onore

    11. (s širokim pomenskim obsegom; izraža kakovost, pomembnost koga, česa) ordine; classe, categoria:
    strokovnjak prvega reda uno specialista di prim'ordine
    cesta prvega reda strada di prima categoria

    12. pog. v redu in ordine, a posto:
    on je v redu človek è una persona a posto
    avto je spet v redu l'auto è di nuovo in ordine
    v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu fin da piccolo gli manca qualche rotella nella testa
    z njim zadnje čase ni vse v redu negli ultimi tempi qualcosa con lui non va

    13. pog. v redu (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, nejevoljno sprijaznjenje) va bene:
    če hočeš, v redu, če ne, grem se vuoi, va bene, se no me ne vado
    v redu, pa naj bo po tvojem e va bene, sia come vuoi tu
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gled. lože prvega reda balconata di prima fila
    čuvar javnega reda in miru custode dell'ordine e della quiete pubblica
    demonstranti so se spopadli s silami reda i dimostranti si scontrarono con le forze dell'ordine
    jur. dedni red ordine di successione
    mat. red odvoda ordine della derivata
  • réden (-dna -o) adj.

    1. regolare; ordinario; ekst. sistematico:
    redni in posebni vlaki treni regolari e speciali, di linea e speciali
    redna vojska unità regolari, esercito regolare
    šol. redni profesor ordinario, cattedratico
    jur. redni postopek procedura ordinaria
    šport. redni čas tempi regolari

    2. effettivo; abitudinario, assiduo:
    redni član socio effettivo
    redni gost cliente assiduo
    redno ponavljanje periodicità, ricorso, il periodico ripetersi
  • reducírati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ridurre, diminuire; abbreviare; limitare:
    reducirati izdatke ridurre le spese
    reducirati besedilo abbreviare il testo
    reducirati moč nekoga limitare, restringere i poteri di qcn.

    2. (omejiti) reducirati na limitare a; ridurre a:
    življenja se ne da reducirati na zadostitev telesnih potreb la vita non è riducibile al soddisfacimento dei bisogni corporali

    3. kem. ridurre:
    reducirati in oksidirati ridurre e ossidare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lingv. reducirati samoglasnike scempiare le vocali
    mat. reducirati enačbo ridurre l'equazione
    meteor. reducirati vrednost pritiska na morsko gladino ridurre i valori della pressione atmosferica a quelli del livello del mare

    B) reducírati se (-am se) perf., imperf. refl. kem. ridursi
  • refe m nit, sukanec:
    a refe doppio pren. vneto
    ci vuol altro che ago e refe! pren. to je navaden blažev žegen!
  • reflektírati (-am) imperf.

    1. (odbijati) riflettere:
    reflektirati svetlobo, toploto riflettere la luce, il suono

    2. (kazati) riflettere; riecheggiare:
    umetnost reflektira družbene in osebne spremembe l'arte riflette i mutamenti sociali e individuali

    3. reflektirati na aspirare a, contare su:
    reflektirati na bolje plačano delovno mesto aspirare a un posto meglio retribuito
  • rēgola f

    1. red, pravilo:
    di regola praviloma, ponavadi
    disporre qcs. con una certa regola kaj zastaviti po določenem redu
    essere eccezione alla regola biti izjema pravilu
    fare regola biti navada, norma
    tenersi a una regola držati se nekega reda, načel

    2. pravilo, predpis, norma:
    agire in piena regola, con tutte le regole delati po vseh pravilih, pazljivo, vestno
    avere le carte in regola pren. izpolnjevati vse pogoje
    è buona regola v navadi je
    esser fatto a regola d'arte biti brezhibno narejen
    essere in regola verso qcn. biti fair do koga
    stare alle regole del gioco upoštevati pravila igre
    per vostra norma e regola vam v vednost; da se boste znali ravnati

    3. pravilo, norma:
    la regola del tre semplice mat. enostavni sklepni račun, regeldetrija
    le regole della grammatica jezik slovnična pravila

    4. mera:
    spendere senza regola zapravljati čez vsako mero

    5. relig. (redovna) pravila

    6. med. regula, menstruacija
  • reguláren (-rna -o) adj.

    1. (pravilen) regolare

    2. (reden, ustaljen) regolare:
    v regularnem času se je tekma končala neodločeno nei tempi regolari la partita si è conclusa in pareggio
    regularna vojska esercito regolare
  • rék (-a) m

    1. sentenza, detto, adagio, massima, motto:
    nad vhodom je bil zapisan rek: O vi, ki vstopate, vsak up pustite sopra l'ingresso si leggeva questa sentenza: Lasciate ogni speranza, voi ch'entrate
    star reku uči, da se počasi daleč pride un vecchio adagio ammonisce: Chi va piano va sano e va lontano
    poučen rek (v šaljivem tonu) wellerismo
    ljudski rek motto popolare

    2. star. aforisma
  • rekláma (-e) f

    1. pubblicità, réclame:
    časopisna, radijska, televizijska reklama pubblicità giornalistica, radiofonica, televisiva

    2. scritta pubblicitaria, annuncio pubblicitario

    3. pren. reklama za pubblicità per:
    tako vedenje ni reklama za naše društvo un comportamento così non è una buona pubblicità per la nostra società, danneggia l'immagine della nostra società
  • relatíven (-vna -o) adj. relativo:
    cena blaga je relativna, odvisno od materiala, dela il prezzo della merce è relativo, dipende dal materiale, dal lavoro
    okusi so relativni i gusti sono relativi
    doseči relativen uspeh conseguire un relativo successo
    zavladalo je obdobje relativnega miru iniziò un periodo di relativa tranquillità
    mat. relativna verjetnost probabilità relativa
    geogr. relativna višina altitudine relativa
    filoz. relativni pojem concetto relativo
    lingv. relativni stavek subordinata relativa
    fiz. relativna hitrost velocità relativa
    relativna večina maggioranza relativa
    mat. relativno število numero relativo
  • relazione f

    1. odnos, zveza; povezava:
    relazione di causa ed effetto vzročno-posledična zveza
    relazione tra materia e forma odnos med materijo in obliko
    fatti in intima relazione tra loro medsebojno tesno povezani dogodki
    in relazione a v zvezi s, z, kar zadeva

    2. mat. odnos, razmerje, relacija:
    relazione di uguaglianza enakost; fiz. relativnostni zakon

    3. (medosebni) odnos, zveza:
    relazione di amicizia, di parentela prijateljska, sorodstvena zveza
    relazioni pubbliche stik z javnostjo
    avere una relazione con imeti razmerje s, z
    essere in buone relazioni con qcn. biti v dobrih odnosih s kom

    4. (pisno, ustno) poročilo:
    fare una relazione sestaviti poročilo, poročati
  • rēmo m veslo:
    barca a remi čoln na vesla
    sport del remo veslanje, veslaški šport
    andare a remo e vela pren. dirjati na vso moč
    ritirare i remi in barca pren. obesiti na klin, odnehati, prenehati (dejavnost)
  • rēndere*

    A) v. tr. (pres. rēndo)

    1. vrniti, vračati:
    bottiglia, vuoto a rendere trgov. povratna steklenica, embalaža
    a buon rendere se že oddolžim, hvala lepa
    rendere il denaro prestato vrniti izposojeni denar
    rendere l'anima a Dio evfemistično umreti
    rendere conto obrazložiti
    rendersi conto di qcs. zavedati se česa
    rendere grazie zahvaliti se
    rendere lode pohvaliti
    rendere omaggio, onore pokloniti se
    rendere gli estremi onori a qcn. komu izkazati poslednje spoštovanje
    rendere un servizio narediti, izkazati uslugo
    rendere testimonianza pričati

    2. prinesti, donašati; biti donosen:
    un tronco ferroviario che non rende železniški odsek, ki ni donosen

    3. ekst. izraziti, izražati; opisati, prikazati:
    rendo l'idea? ali sem bil dovolj jasen?
    rendere parola per parola dobesedno prevajati
    rendere una poesia in inglese prevesti pesem v angleščino

    4. narediti, napraviti:
    la calura estiva ha reso il letto del fiume arido poletna vročina je izsušila rečno korito
    rendere qcs. accessibile narediti kaj dostopno, razumljivo
    rendere qcs. di pubblica ragione objaviti kaj
    rendere schiavo zasužnjti

    5. dihniti:
    rendere l'ultimo respiro izdihniti

    B) ➞ rēndersi v. rifl. (pres. mi rēndo)

    1. izpasti, izkazati se:
    rendersi criticabile izkazati se graje vrednega

    2. pokazati se, postati, postajati:
    l'intervento si è reso necessario poseg se je pokazal kot nujen