Franja

Zadetki iskanja

  • monopól (-a) m ekon. monopolio:
    monopol v trgovini monopolio nel commercio
    državni monopol monopolio di Stato
  • montagna f

    1. gora:
    essere grande come una montagna pren. biti velik kot gora, zelo velik
    tappa di montagna šport gorska etapa
    la montagna ha partorito un topolino pren. tresla se gora, rodila se je miš
    montagne russe igre toboganska železnica (v lunaparku)

    2. hribi, planine, hriboviti svet:
    villeggiare in montagna letovati v planinah
    villaggio di montagna hribovska vas

    3. pren. gora, velik kup:
    ho una montagna di piatti da lavare oprati moram goro posode
  • monte m

    1. gora, hrib:
    a monte proti vrhu, na vrhu
    a monte di nad
    promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih

    2. pren. gora, velik kup:
    a monti na kupe
    un monte di botte debele batine
    un monte di quattrini kup denarja

    3. igre kup (odvrženih kart):
    andare a monte pren. iti po vodi, propasti
    mandare a monte pren. onemogočiti, uničiti, zavoziti

    4. fond, sklad:
    monte premi nagradni sklad

    5.
    monte di pietà zastavljalnica

    6. anat.
    monte di Venere, monte del pube venerin griček
    PREGOVORI: loda il monte e attienti al piano preg. hvali goro, drži se doline
  • mórati (-am) imperf.

    1. dovere; bisognare:
    na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
    skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
    elipt. resnica mora na dan luce va fatta
    moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale

    2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
    človek mora biti pošten bisogna essere onesti
    moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...

    3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
    to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
    mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina

    4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
    pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!

    5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
    mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
    pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte
  • mōrdere* v. tr. (pres. mōrdo)

    1. ugrizniti, gristi:
    mordere il freno pren. težko prenašati
    mordere la polvere ležati v prahu, biti premagan, ponižan
    mordersi le mani gristi se (od jeze); ekst. pikati

    2. nagristi, razjedati:
    l'acido morde il ferro kislina razjeda železo

    3. pren. zaslužiti

    4. pren. zajedati se (v); mučiti:
    un freddo che mordeva il viso mraz, ki se je zajedal v obraz
    il rimorso gli morde la coscienza vest ga peče
    PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
  • Mórfejev (-a -o) adj. mitol. di Morfeo:
    pren. (spati) v Morfejevem naročju (dormire) in braccio a Morfeo
  • morire* v. intr. (pres. muōio)

    1. umreti, umirati:
    morire di malattia umreti zaradi bolezni
    morire di crepacuore umreti od hudega
    morire come un cane umreti sam, kot pes
    morire al mondo pren. iti v samostan
    tu possa morire! da bi te vrag!

    2. pren. umreti, umirati:
    morire di fame biti na smrt lačen
    un caldo da morire huda, neznosna vročina
    morire dalle risa počiti od smeha
    morire per uno koprneti za kom

    3. pren. odmreti, odmirati

    4. pren. končati se; zlivati se, zamočviriti se (vodni tok)
  • moríti (-ím) imperf. ➞ umoriti, pomoriti

    1. uccidere, ammazzare; sterminare; trucidare:
    moriti v vojni uccidere in guerra
    kuga mori kokoši la peste sta sterminando il pollame
    pren. moriti čas ammazzare il tempo

    2. pren. (uničevati, škodovati) danneggiare:
    slana mori rože la brina danneggia i fiori

    3. scocciare, infastidire, stufare:
    pog. ta pa zna moriti è un terribile scocciatore, rompiscatole, un rompi

    4. pren. (povzročati občutek nejevolje) tormentare

    5. nareč. spegnere:
    moriti apno spegnere la calce
  • mórje (-a) n

    1. mare:
    reka se izliva v morje il fiume sfocia nel mare
    pluti po morju navigare
    potovati po suhem in po morju viaggiare per terra e per mare
    potisniti ladjo v morje varare una nave
    gladina, globina morja la superficie, il fondo del mare
    vihar na morju tempesta di mare; uragano
    globoko, plitvo morje mare profondo, basso
    modro morje mare azzurro
    mirno, razburkano, valovito, viharno morje mare calmo, agitato, ondoso, tempestoso
    na odprtem morju in alto mare
    peščeno morje mare di sabbia
    nekdo je padel v morje! uomo in mare!
    geogr. Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje Mare Baltico, Mar Nero, (Mare) Adriatico, (Mare) Mediterraneo
    Jonsko, Ligursko morje Mar Ionio, Mar Ligure

    2. (morje z obalo kot prostor za oddih) mare:
    bili smo na morju siamo stati al mare, abbiamo fatto le vacanze al mare

    3. (morska voda) mare

    4. (velika količina) mare, torrente; massa; distesa; folla; tosk. buggerio; vulg. fottio:
    preliti morje solz versare un mare, un torrente di lacrime
    žitno morje valovi ondeggia la distesa del grano
    ribiča je vzelo morje il pescatore è affogato
    iti čez morje andare, emigrare oltre oceano
    pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
    pren. v morje vreči buttare a mare
    pren. utoniti v tujem morju essere assimilato
    zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
    kipenje morja il frangersi delle onde sulla riva
    geol. brahično morje mare salmastroso
    mrtvo morje mare morto
    notranje morje mare interno
    obalno, teritorialno morje mare costiero, territoriale
    odprto, obrežno morje mare aperto, litoraneo
    morje ljudi un fottio di gente
    PREGOVORI:
    hvali morje, a drži se brega loda il mare e rimani a terra; loda il monte e tienti al piano
  • mōssa f

    1. kretnja; ekst. voj. premik, premikanje:
    spiare le mosse del nemico skrivaj opazovati sovražnikovo premikanje

    2. gib, kretnja, gesta

    3. pren. akcija, poteza, korak:
    mossa falsa, errata narobe, zgrešena poteza

    4. pren. začetek:
    essere sulle mosse (di) biti na tem, da
    prendere le mosse da začenjati s

    5. šah poteza:
    scacco matto in due mosse šah mat v dveh potezah
    rubare la mossa prehiteti nasprotnika
  • mostaccio m (pl. -ci)

    1. slabš. obraz, gobec:
    dirlo sul mostaccio v brk povedati
    rompere il mostaccio a qcn. komu razbiti gobec

    2. pog. (mustacchio) brk
  • mótati (-am)

    A) imperf.

    1. (navijati) annaspare, incannare

    2. girare, avvolgere

    B) motáti se (-ám se) imperf. refl.

    1. girare, trafficare

    2. pren. intricarsi;
    jezik se mu mota si impappina
    motati se v prepir partecipare alla lite, lasciarsi coinvolgere in una lite

    3. aggirarsi; pren. mulinare
  • motíti (mótim)

    A) imperf. ➞ zmotiti

    1. disturbare (tudi ekst.); turbare:
    motiti koga pri delu disturbare uno mentre lavora
    neka tuja postaja moti sprejem una stazione straniera disturba l'ascolto
    ali motim? disturbo?
    prosim, ne dajte se motiti non si scomodi, per favore
    ne moti! si prega di non disturbare
    jur. motiti posest turbare il possesso

    2. pren. ostacolare, intralciare

    3. (kaziti, kvariti) guastare, sfigurare; viziare:
    abs. ne moti non guasta, non vizia

    4. pren. (povzročiti erotični nemir) turbare

    5. pren. (varati, zavajati) ingannare

    6. intrattenere;
    motiti dekleta adescare, sedurre le ragazze

    B) motíti se (-im se) imperf. refl.

    1. sbagliare:
    motiti se pri računanju sbagliare nei calcoli

    2. (biti v zmoti) sbagliare, errare, travedere:
    motiti se v sodbi errare nel giudizio
    grozno, hudo, krepko se motiti sbagliare di grosso
    motite se, če mislite to si sbaglia, se crede questo

    3. (s smiselnim osebkom v dajalniku) girare la testa, avere le vertigini, il capogiro:
    začelo se mi je motiti mi prese a girare la testa
    moti se mi že, tako sem lačen ho una fame che mi viene il capogiro
  • motív (-a) m

    1. (nagib, spodbuda) motivo, movente; ragione:
    raziskati motiv za uboj indagare sui moventi dell'omicidio

    2. (osnovna tematska prvina) tema, motivo; um. motivo:
    um. motiv v obliki školjke rocaille
    glasbeni motiv motivo musicale
    vodilni motiv leitmotiv, motivo conduttore

    3. jur. (utemeljitev) motivazione
  • môtnja (-e) f

    1. (pri organizmu) disturbo; med. turba; alterazione:
    duševne, fiziološke motnje disturbi psichici, fisiologici
    želodčne motnje disturbo gastrico
    med. živčne motnje turbe nervose
    motnje v srčnem utripu alterazioni delle pulsazioni cardiache
    motnje požiranja disfagia
    motnje pri odvajanju seča disuria

    2. (pri napravah, v ozračju) disturbo; perturbazione:
    atmosferske, vremenske motnje disturbi atmosferici, perturbazioni atmosferiche
    meteor. frontalne motnje disturbi del fronte
  • mōto1 m fiz. gibanje:
    moto rettilineo premočrtno gibanje
    moto curvilineo krivočrtno, krivuljno gibanje
    moto uniforme enakomerno gibanje

    2. gib, gibanje, premikanje:
    mettere in moto una macchina pognati stroj, avto
    mettersi in moto pren. stopiti v akcijo

    3. gibanje, hoja:
    devi far più moto moraš se več gibati

    4. gib, kretnja, gesta:
    non riuscì a nascondere un moto di impazienza ni mogel skriti rahle nestrpnosti

    5. vzgib

    6. upor, nemir
  • možgáni (-ov) m pl.

    1. cervello, pl. pren. cervelli; pl. f cervella (možganska snov):
    velikost možganov grandezza, dimensione del cervello
    vnetje, zgradba možganov infiammazione, struttura del cervello
    anat. mali možgani cervelletto, cerebello
    anat. srednji možgani mesencefalo
    anat. veliki možgani cervello, encefalo
    med. mehčanje možganov encefalomalacia
    pretres možganov commozione cerebrale
    telečji možgani cervello di vitello

    2. pren. (kot središče človekovega razumskega in zavestnega življenja) cervello, mente:
    misel mu je šinila skozi možgane un pensiero gli balenò nella mente
    plod bolnih možganov frutto di un cervello impazzito

    3. pren. (vodilni ljudje; inteligenca) cervello:
    možgani gibanja, tolpe il cervello del movimento, della banda
    beg možganov (iz države) fuga dei cervelli

    4. inform.
    elektronski možgani (računalnik) cervello elettronico, elaboratore elettronico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    možgani se mu kisajo, mehčajo ha il cervello rammollito, nei calcagni
    možgani so mu začeli hitro delovati il cervello ha cominciato a funzionare rapidamente
    danes mu je udarilo v možgane oggi non è in grado di ragionare
    iron. v njegovih možganih se je prižgala lučka ha finalmente capito
    napenjati možgane spremere le meningi
    rahljati komu možgane insegnare a qcn. a ragionare
    pobrskati po možganih cercare di ricordare
    imeti konjske možgane avere un cervello di gallina
    ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
  • móžnost (-i) f

    1. possibilità; possibile; chance; eventualità; virtualità; filoz. contingenza:
    resnične, teoretične možnosti possibilità reali, teoriche
    spremeniti možnost v resničnost trasformare il possibile in realtà, fare della possibilità una realtà
    iščem sobo, po možnosti v centru cerco stanza, possibilmente in centro

    2. (zmožnost, sposobnost) capacità, possibilità:
    meje človeških možnosti i limiti delle capacità umane
    dežela neomejenih možnosti il Paese delle infinite possibilità
    možnost investiranja investibilità
    agr. možnost namakanja irrigabilità
    jur. možnost popravka sanabilità
    možnost preskusa verificabilità
    trg. možnost prodaje smerciabilità
    jur. možnost testacije testabilità
    možnost zmanjšanja riducibilità
  • mráčen (-čna -o) adj.

    1. scuro, buio; cupo:
    mračna noč notte buia
    mračen prostor locale scuro, buio

    2. pren. (neugodno razpoložen) tetro, cupo:
    mračen značaj carattere tetro
    mračno razpoloženje umore tetro

    3. pren. (zelo neprijeten) tetro, lugubre:
    pregnati mračne misli cacciare i pensieri lugubri

    4. pren. (ki nasprotuje svobodi, napredku) oscuro, tenebroso, buio:
    mračne sile forze oscure
    mračni srednji vek i secoli bui (del Medioevo)

    5. pren. (časovno odmaknjen v neznano preteklost) tenebroso;
    mračni bogovi dei ostili
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    slikati kaj v mračnih barvah raffigurare qcs. in toni foschi
    zool. mračni termit termite lucifuga (Reticulotermes lucifugus)
  • mrák (-a) m

    1. crepuscolo, buio:
    mrak se dela imbrunisce
    prvi, pozni mrak crepuscolo, buio fondo, pesto
    jutranji mrak albeggiare, alba
    večerni mrak crepuscolo
    proti mraku verso sera
    delal je dolgo v mrak lavorò fino a notte tarda

    2. buio, oscurità; nebbia:
    mrak nevednosti la nebbia dell'ignoranza

    3. pren. abbattimento, scoraggiamento, depressione

    4. oscurantismo; notte:
    srednjeveški mrak i secoli bui, la notte del Medioevo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mrak mu je izginil z obraza dal suo volto scomparve l'impressione di tristezza, di scoraggiamento
    pren. pred oči mu je stopil mrak perse i sensi, svenne, si sentì mancare
    vse to je že zagrnil mrak tutto è ormai coperto dall'oblio
    bloditi v mraku essere in errore; vivere nell'ignoranza
    rib. loviti ob mrakih pescare nelle notti senza luna
    pren. duševni mrak ottenebrazione della mente, mente ottenebrata