impratichire
A) v. tr. (pres. impratichisco) izuriti; naučiti, izučiti
B) ➞ impratichirsi v. rifl. (pres. mi impratichisco) izuriti se, naučiti se, postati vešč:
impratichirsi a battere a macchina naučiti se tipkanja
Zadetki iskanja
- impregnare
A) v. tr. (pres. impregno)
1. prepojiti, napojiti; impregnirati
2. ekst. (tudi pren.) prepojiti, prežemati:
impregnare l'aria di gas prepojiti zrak s plini
3. veter. obrejiti
B) ➞ impregnarsi v. rifl. (pres. mi impregno)
1. napojiti, prepojiti se
2. veter. obrejiti se - imprēndere* v. tr. (pres. imprēndo) knjižno (intraprendere) začeti, začenjati; lotiti, lotevati se
- impressionare
A) v. tr. (pres. impressiono)
1. napraviti, delati vtis; ganiti, pretresti, presuniti
2. foto ploščo izpostaviti svetlobi
B) ➞ impressionarsi v. rifl. (pres. mi impressiono)
1. vznemiriti, vznemirjati se; razburiti, razburjati se
2. foto biti osvetljen - impreziosire
A) v. tr. (pres. impreziosisco) bogatiti, krasiti (tudi pren.)
B) ➞ impreziosirsi v. rifl. (pres. mi impreziosisco) postajati dragocen; (fare il prezioso) šalj. ne pokazati se - improntare
A) v. tr. (pres. impronto)
1. vtisniti, vtiskati; odtisniti, odtiskati
2. pren. narediti, delati se, hliniti; nadeti si izraz:
improntare il volto a commozione nadeti si ganjen izraz, zaigrati ganjenost
B) ➞ improntarsi v. rifl. (pres. mi impronto) narediti, delati se:
il volto gli si improntò a dolore obraz se mu je razžalostil - improvvisare
A) v. tr. (pres. improvviso)
1. improvizirati
2. na hitro, površno pripraviti; znajti se
B) ➞ improvvisarsi v. rifl. (pres. mi improvviso) igrati, iti se:
mi improvviso cuoco grem se kuharja - impuntare
A) v. intr. (pres. impunto)
1. spotakniti, spotikati se
2. pren. spotakniti, spotikati se v govoru, jecljati, zmotiti se
B) ➞ impuntarsi v. rifl. (pres. mi impunto)
1. trdovratno se upirati, upreti se; vztrajati, biti trmast:
quando si impunta, è terribile kadar je trmast, je grozen
2. trmasto zavrniti, zavračati:
impuntarsi a dire di no trmasto zanikati - imputabile agg.
1. obdolžljiv
2. ki se lahko pripiše:
errore imputabile alla fretta napaka, ki jo je pripisati naglici - impuzzire
A) v. intr. (pres. impuzzisco) usmraditi se
B) v. tr. usmraditi - impuzzolire v. intr. (pres. impuzzolisco) usmraditi se
- in konj.
I.
1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
oče in sin padre e figlio
2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
čast in slava onore e gloria
3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
tisoči in tisoči migliaia e migliaia
spet in spet sempre di nuovo
krog in krog tutt'intorno
4. (za seštevanje) più, e:
ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre
5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te
6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
gospod ta in ta il signor tal dei tali
rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi
7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato
8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
noč in dan delati lavorare notte e giorno
pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro
II. (v vezalnem priredju)
1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti
2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia
3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere
4. (za izražanje namena) e:
pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta
5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto
6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla
7. (čeprav, četudi) anche se:
trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo - inabissare
A) v. tr. (pres. inabisso) pogrezniti, pogrezati; potopiti, potapljati
B) ➞ inabissarsi v. rifl. (pres. mi inabisso) pogrezniti, pogrezati se; potopiti, potapljati se (tudi pren.) - inacerbire
A) v. tr. (pres. inacerbisco) (esacerbare) ogorčiti; ozlovoljiti; zagreniti
B) ➞ inacerbire, inacerbirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ inacerbisco) ozlovoljiti se; postati zagrenjen - inacetire
A) v. intr. (pres. inacetisco) skisati se:
il vino inacetisce facilmente vino se rado skisa
B) v. tr. kisati - inacidire
A) v. tr. (pres. inacidisco) pren. (inasprire) razdražiti, zagreniti:
inacidire l'animo zagreniti dušo
B) ➞ inacidire, inacidirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ inacidisco)
1. skisati se
2. pren. postati zagrenjen, zagreniti se - inacutire
A) v. tr. (pres. inacutisco) poostriti (tudi pren.)
B) ➞ inacutirsi v. rifl. (pres. mi inacutisco) pren. poostriti se, pojačati se, postajati hujši:
i dolori si inacutiscono bolečine postajajo hujše - inalberare
A) v. tr. (pres. inalbero) dvigniti, dvigati zastavo
B) inalberarsi (pres. mi inalbero)
1. vzpeti, vzpenjati se; splašiti se:
il cavallo si inalbera konj se vzpenja
2. pren. razburiti, razburjati se; vzkipeti - inammaccabile agg. ki se ne mečka
- inanimare
A) v. tr. (pres. inanimo) knjižno opogumiti, opogumljati; hrabriti, bodriti
B) ➞ inanimarsi v. rifl. (pres. mi inanimo) pren. knjižno opogumiti, opogumljati se