Franja

Zadetki iskanja

  • oprèz (-éza) m (previdnost, pazljivost) cautela, prudenza, circospezione:
    biti na oprezu sorvegliare, vigilare; stare sul chi va là
  • ora2

    A) avv.

    1. zdaj, takoj:
    or ora pravkar
    e ora? kaj pa zdaj?
    per ora zaenkrat, za zdaj, trenutno
    ora come ora glede na trenutno stanje
    d'ora in poi poslej
    fin d'ora odslej
    prima d'ora pred tem, prej
    or è un anno, or sono due mesi pred letom dni, pred dvema mesecema
    giorni or sono pred (nekaj) dnevi

    2. (korelativno):
    ora piange, ora ride zdaj se joka, zdaj se smeje

    B) cong.

    1. pa (adverzativno)

    2. tedaj, no, in
  • ōrbo

    A) agg.

    1. knjižno (ki je) brez

    2. slep; ekst. slaboviden:
    orbo da un occhio slep na eno oko

    B) m (f -ba)

    1. slepec:
    botte da orbi hude batine

    2. pren. omejenec
  • ordinata1 f (hitro) pospravljanje:
    dare un'ordinata alla casa na hitro pospraviti hišo
  • orecchio m (m pl. -chi, f pl. -chie)

    1. anat. uho:
    orecchio interno notranje uho
    orecchio medio srednje uho
    aprire bene le orecchie pazljivo prisluhniti, poslušati
    avere le orecchie lunghe pren. biti osel
    avere le orecchie foderate di prosciutto pren. imeti kosmata ušesa, ne slišati
    dare, prestare orecchio pazljivo prisluhniti, poslušati
    dire qcs. all'orecchio povedati kaj na uho
    essere tutto orecchi pren. napenjati ušesa
    fare orecchi da mercante pren. delati se gluhega
    da quest'orecchio non ci sento pren. na to uho ne slišim
    anche i muri hanno orecchi pren. tudi stene imajo ušesa
    mettere una pulce nell' orecchio pren. vzbuditi sum

    2. ekst. sluh:
    debole d'orecchio naglušen
    duro d'orecchio evfemistično gluh (tudi pren.)

    3. ekst. posluh:
    non avere orecchio biti brez posluha
    suonare a orecchio igrati po posluhu

    4. uho, uhelj:
    tirare gli orecchi a qcn. pren. koga prijeti za ušesa

    5. bot.
    orecchio d'orso (auricola) avrikelj (Primula auricola)
    orecchio di Giuda judeževo uho, bezgova goba (Auricularia auricola Judae)

    6. (versoio) plužna deska; ➞ orecchia
  • orgoglioso agg.

    1. ponosen:
    essere orgoglioso (di) biti ponosen (na)

    2. ošaben, ohol, nadut
  • orientírati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. orientare, orizzontare

    2. avviare, indirizzare

    B) orientírati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. orientarsi, orizzontarsi:
    orientirati se s kompasom in zemljevidom orientarsi con la bussola e la carta geografica
    orientirati se po zvezdah orientarsi secondo le stelle

    2. (zgledovati se) orientarsi, regolarsi

    3. indirizzarsi (verso), puntare (su):
    orientirati se na izvoz puntare sull'esportazione
  • orlo m

    1. rob:
    pieno fino all'orlo do roba, do vrha poln
    essere sull'orlo della disperazione pren. biti na robu obupa
    essere, trovarsi sull'orlo del precipizio pren. biti na robu propada
    sull'orlo del fallimento na robu bankrota, tik pred stečajem

    2. rob, robljenje pločevine
  • ormai avv. pa; že:
    ancora un po' e siamo ormai arrivati še malo, pa smo na cilju
    è ormai un mese che aspetto že mesec dni čakam
  • ōro m

    1. kem. zlato (Au):
    oro bianco belo zlato
    oro fino čisto, suho zlato
    oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
    oro in foglia zlata folija
    oro in verghe zlato v palicah
    d'oro zlat (tudi pren.);
    in oro zlat
    lavaggio dell'oro izpiranje zlata
    dare l'oro pozlatiti
    legare in oro vdelati v zlato
    consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
    cuore d'oro pren. zlato srce
    parole d'oro pren. modre besede
    prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
    vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
    oro nero pren. črno zlato, nafta

    2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
    nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
    per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu

    3. zlato rumena barva

    4.
    ori pl. zlatnina, zlati nakit
    PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti
  • ortica f

    1. bot. velika kopriva (Urtica dioica)
    ortica bianca kitajska kopriva (Boehmeria nivea)

    2. pren.
    luogo dove crescono le ortiche zapuščen kraj
    conosciuto come l'ortica poznan kot slab denar
    gettare la tonaca alle ortiche sleči talar, obesiti talar na kljuko

    3. tekstil koprivno vlakno
  • ōrto1 m vrt:
    orto botanico botanični vrt
    orto forestale drevesnica
    orto secco herbarij
    la via dell'orto pren. najlažja pot
    coltivare il proprio orto pren. obdelavati svoj vrt, brigati se za svoje zadeve
    non è erba del suo orto pren. to pa ni zraslo na njegovem zelniku
    star coi frati a zappare l'orto pren. prilagoditi se sredini
  • oséba (-e) f

    1. persona:
    osebe istega spola persone dello stesso sesso
    skupina oseb gruppo di persone
    po osebi, na osebo a testa, pro capite

    2. (človeški posameznik) persona, personaggio; individuo, singolo; soggetto:
    ljubljena oseba persona amata
    vplivna, znana oseba persona autorevole, nota; personaggio autorevole, noto
    civilne, vojaške osebe civili (borghesi), militari
    uradna oseba funzionario, pubblico ufficiale
    pravljična, zgodovinska oseba personaggio da favola, personaggio storico
    glavne, stranske osebe drame, filma personaggi principali (protagonisti), secondari del dramma, del film
    osebe v romanu Zaročenca i personaggi dei Promessi sposi

    3. lingv. persona:
    v prvi osebi in prima persona

    4. za svojo osebo per me, per lui, lei ecc., quanto a me, a lui, a lei ecc.:
    jaz za svojo osebo priznam, da quanto a me, riconosco che...
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sprejel nas je šef v lastni osebi fummo ricevuti dal capo in persona
    v 'De bello gallico' Cezar piše v tretji osebi nel 'De bello gallico' Cesare scrive in terza persona
    kaj izvedeti od tretje osebe venirlo a sapere da terzi
    jur. pravna, fizična oseba persona giuridica, fisica
    rel. prva, druga, tretja božja oseba la prima, la seconda, la terza persona divina, della Trinità
    oseba brez premoženja nullatenente
    pren. oseba brez svoje volje succube, succubo
    oseba pod (posebnim) nadzorom sorvegliato
    oseba s plemiškim naslovom titolato
    jur. oseba v postopku interdikcije interdicendo
    med. oseba z dedno boleznijo tarato
  • ôsel (ôsla) m

    1. zool. asino, ciuco, somaro (Equus asinus):
    osel riga l'asino raglia
    jahati na oslu cavalcare l'asino
    natovorjen kot osel carico come un asino
    trmast kot osel testardo come un mulo
    to ti je kronan osel un asino calzato e vestito

    2. pren. asino, somaro:
    kakšen osel sem bil, da sem verjel che asino sono stato a credere
    molči, osel zitto, asino che non sei altro
    pog. kazati komu osle fare sberleffi a uno, sbeffeggiare qcn.
    PREGOVORI:
    kjer osel leži, tam dlako pusti la persona incivile si riconosce dai segni che lascia
    osel gre samo enkrat na led l'asino dov'è cascato una volta, non ci ricasca la seconda
  • osmíca (-e) f

    1. l'otto, il numero otto:
    stanuje na osmici abita al numero 8
    stopite na osmico prenda il numero otto

    2. gost. (začasna prodaja domačega vina) osmizza

    3. šport. otto

    4. obrt. ottocifre
  • osnován (-a -o) adj.

    1. creato, istituito, fondato

    2. osnovan na basato, che si fonda su; che si rifà, si ispira a:
    delo je osnovano na ljudski motiviki l'opera si ispira a motivi popolari

    3. fondato, attendibile, plausibile:
    sum ni osnovan il sospetto è infondato, privo di fondatezza
  • osredotóčati (-am) | osredotóčiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. concentrare; accentrare:
    vojaške enote osredotočiti ob meji concentrare le truppe al confine
    osredotočiti oblast v svojih rokah accentrare il potere nelle proprie mani

    2.
    osredotočiti na puntare su, accentrare in

    B) osredotóčati se (-am se) | osredotóčiti se (-im se) imperf., perf. refl. concentrarsi
  • osservazione f

    1. opazovanje; observacija:
    trattenere in osservazione med. zadržati na opazovanju

    2. pripomba, opazka

    3. ugovor, kritična pripomba
  • ossigeno m kem. kisik:
    aver bisogno di ossigeno pren. potrebovati denar
    dare ossigeno pren. dati injekcijo, podpreti denarno
    essere all'ossigeno biti na koncu moči
    somministrare ossigeno a un malato med. dovajati kisik bolniku
    tenda a ossigeno med. kisikov aparat
  • ōsso m (f pl. -sa, m pl. -si) (ženska množina se uporablja za človeške kosti in kot kolektivno ime, moška pa za živalske kosti in v prenesenem pomenu)

    1. anat. kost:
    avere le ossa rotte pren. biti na smrt utrujen
    essere di buon osso pren. biti odporen
    essere di carne e ossa pren. biti iz mesa in krvi
    essere guasto nelle ossa pren. biti pokvarjen do dna duše
    essere innamorato fino all'osso biti noro zaljubljen
    in carne e ossa osebno
    farci l'osso pren. navaditi se (na)
    rimetterci l'osso del collo pren. propasti
    osso duro da rodere pren. trd oreh
    una pioggia che bagna fino all'osso pren. dež, ki zmoči do kože
    un sacco d'ossa pren. suh ko smrt

    2. kost (zaklane živali):
    carne senz'osso meso brez kosti
    un osso che va di traverso pren. nadloga, zoprnija

    3. zool.
    osso di balena (fanone) kitov vos

    4. koščica:
    l'osso della pesca breskova koščica