Franja

Zadetki iskanja

  • ôkno (-a) n

    1. finestra:
    gledati, nagniti se skozi okno guardare, sporgersi dalla finestra
    sloneti, stati ob oknu stare, affacciarsi alla finestra
    majhno okno finestrino
    strešno okno abbaino, lucernario
    mrežno, križno okno grata
    dvokrilno okno finestra a due battenti
    izložbeno okno vetrina

    2. (odprtina) finestra, apertura

    3. (odprtina v pregradi za poslovanje s strankami) sportello

    4. pren. finestra:
    področje, ki predstavlja okno v svet una zona che fa da finestra sul mondo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na okno trka dan, večer si fa giorno, annotta
    nareč. hoditi k dekletu pod okno fare la corte alla ragazza, fare serenate a una ragazza
    pren. metati denar skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, buttare il denaro, i soldi dalla finestra
    bazilikalno okno finestra di basilica
    cvetlično okno finestra con portafiori
    francosko okno finestra alla francese, portafinestra
    gotsko okno finestra gotica
    ležeče okno finestra orizzontale
    montažno okno finestra prefabbricata
    sklopljeno okno finestra coi battenti accostati
    slepo okno finestra cieca
  • okó (očésa) n

    1. anat. occhio:
    brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
    škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
    biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
    pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
    izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
    mrtve, ugasle oči occhi spenti
    bleščeče oči occhi splendenti
    daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
    pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
    pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
    ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
    upreti oči v koga fissare uno negli occhi
    spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
    pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
    bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
    zatiskati si oči pred non voler sapere
    zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
    ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
    mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
    spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
    stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
    bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
    metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
    pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
    biti na očeh essere evidente, essere in vista
    gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
    preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

    2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
    skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
    žensko oko takoj opazi la donna vede subito
    oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

    3. agr. gemma; bot.
    krompirjeva očesa occhi della patata
    očesa pri trti occhi, gemme della vite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kurje oko callo
    gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
    ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
    ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
    imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
    izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
    gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
    pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
    posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
    gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
    biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
    črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
    poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
    ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
    agr. cepljenje na oko innesto a occhio
    očesa v siru occhi del formaggio
    min., avt. mačje oko occhio di gatto
    rad. magično oko occhio magico
    navt. oko sidrne verige occhio di cubia
    meteor. orkansko oko occhio del ciclone
    zool. pikčasto oko occhio frontale
    zool. sestavljeno oko occhio composto
    min. tigrovo oko occhio di tigre
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    PREGOVORI:
    daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
    vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
    med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
    česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
    oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
    strah ima velike oči la paura fa novanta
  • okòp (-ópa) m

    1. voj. trincea; trinceramento; hist. vallo; pren. diga, baluardo; terrapieno, ramparo:
    skopati okope scavare le trincee
    klicati ljudstvo na okope chiamare il popolo all'insurrezione

    2. rincalzo
  • okopálnik (-a) m agr. fresatrice agricola; sarchiatrice; zappatrice:
    okopalnik na konjsko vprego zappacavallo
  • okreníti (okrénem)

    A) perf. (obrniti) voltare, girare

    B) okreníti se (okrénem se) perf. refl. voltarsi; mutarsi:
    stvar se je okrenila na bolje le cose stanno migliorando
  • okrógel (-gla -o)

    A) adj.

    1. rotondo, tondo:
    okrogel obraz un viso rotondo
    okrogli oklepaj parentesi tonda

    2. pren. tondeggiante, pienotto

    3. tondo, arrotondato (numero):
    zadeti na loteriji okroglih deset milijonov vincere alla lotteria dieci milioni tondi

    4. notevole:
    poneveriti precej okroglo vsoto frodare una somma notevole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti okrogel (pijan) essere brillo
    zardevati pri vsaki okrogli besedi arrossire a ogni parola sconcia
    pren. pogovor za okroglo mizo tavola rotonda
    peti okrogle pesmi cantare canzoni allegre, vivaci
    pripovedovati okrogle zgodbe raccontare storie, barzellette sconce, spinte
    šport. žoga je okrogla la palla è rotonda, fare previsioni è azzardato
    adm. okrogli žig timbro tondo
    metal. okroglo železo tondino
    okrogel predmet tondello
    okrogel ročaj pomolo
    okrogla embalaža barattolo
    pren. okrogla miza panel
    okrogla oblika rotondità
    okroglo naslonjalo tombolo

    B) okrógli (-a -o) m, f, n
    peti okrogle cantare canzoni allegre
    pije, dokler ima kaj okroglega v žepu beve fin quando ha qualche soldo in tasca
  • ōlio m (pl. -li)

    1. olje:
    olio vegetale rastlinsko olje
    olio vergine d'oliva naravno olivno olje
    olio di fegato di merluzzo farm. ribje olje
    olio lubrificante strojn. olje za mazanje
    oli minerali kem. mineralna olja
    olio di vetriolo pog. žveplena kislina
    oli eterici, essenziali kem. eterična olja
    olio di ricino farm. ricinusovo olje
    olio da riscaldamento kurilno olje
    calmo come l'olio pren. miren, mirno kot olje
    chiaro come l'olio pren. jasen, očiten
    gettare olio sulle fiamme pren. prilivati olje na ogenj
    non metterci né sale né olio pren. ne vtikati se

    2.
    olio santo relig. sveto olje; (estrema unzione) sveto poslednje olje:
    essere all'olio santo pren. umirati

    3. kozmet.
    olio di mandorla mandljevo olje
    olio solare olje za sončenje
  • ólje (-a) n

    1. olio:
    rafinirati, stiskati olje raffinare, spremere l'olio
    kuhati, peči na olju friggere nell'olio
    mazati se z oljem spalmarsi di olio, ungersi con l'olio
    morje je mirno kot olje un mare calmo come l'olio
    bučno, olivno, rastlinsko olje olio di semi di zucca, d'oliva, vegetale
    jedilno olje olio da tavola
    svetilka na olje lampada a olio

    2. um. olio, pittura a olio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    avt. menjati olje (v avtomobilu) cambiare l'olio
    pren. priliti olja na ogenj gettare olio sulle fiamme
    pren. namazati (otroka) z brezovim, leskovim oljem bastonare, picchiare il bambino
    pren. biti kakor olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa
    eterično olje olio eterico, essenziale
    kurilno olje olio combustibile, gasolio
    lahko olje olio leggero
    laneno olje olio di lino
    motorno olje olio lubrificante
    mineralno olje olio minerale
    odpadno olje olio residuo
    ribje olje olio di fegato di merluzzo
    zemeljsko olje (nafta) gasolio
    farm. ricinusovo olje olio di ricino
  • oltár (-ja) m

    1. rel., arhit. altare; ekst. mensa (dell'altare); knjiž. ara:
    glavni, stranski oltar altare maggiore, altare laterale
    baldahinski, baročni, gotski, krilni, zlati oltar altare a baldacchino, barocco, gotico, a sportelli, dorato

    2. pren. altare;
    položiti življenje na oltar domovine sacrificare la vita sull'altare della patria
    iti, stopiti pred oltar andare all'altare
    doseči čast oltarja essere innalzato agli altari
    povezanost prestola in oltarja il trono e l'altare
  • omaggio

    A) m (pl. -gi)

    1. hist. pokorščina (fevdnemu gospodu); izkazovanje časti

    2. poklonitev, poklon; ekst. darilo:
    rendere omaggio (a) pokloniti se
    in omaggio alla tradizione po izročilu
    in omaggio alla verità resnici na ljubo

    3. trgov. (reklamno) darilo

    4.
    omaggi pl. izraz spoštovanja, (spoštljivi) pozdravi:
    presentare gli omaggi spoštljivo pozdraviti
    vogliate gradire gli omaggi prejmite izraze spoštovanja
    omaggi! s spoštovanjem

    B) agg. invar. trgov. darilen:
    buono omaggio darilni bon
  • ombra

    A) f

    1. senca; ekst. mrak, tema:
    all'ombra v senci
    mezz'ombra polmrak
    nell'ombra pren. skrivaj
    restare nell'ombra pren. ostati v senci
    lasciare nell'ombra pren. pustiti neopaženo
    trarre dall'ombra pren. dati na svetlo, objaviti
    aver paura della propria ombra pren. bati se lastne sence
    seguire qcn. come un'ombra koga spremljati kot senca
    contrastare per l'ombra dell'asino pren. prepirati se za oslovo senco

    2. ekst. sled, madež:
    caffè all'ombra kava s čokolado (s kancem čokolade)
    spaghetti all'ombra špageti v omaki

    3. duh:
    il regno delle ombre onstranstvo

    4. pren. senca, (varljiv) videz; trohica:
    dare corpo alle ombre bati se senc, navideznih nevarnosti
    essere l'ombra di se stesso biti senca samega sebe
    in quanto hai detto non c'è ombra di verità v tem, kar praviš, ni niti trohice resnice
    senz'ombra di dubbio nedvomno, vsekakor

    5. ekst. zavetje:
    all'ombra del Cupolone, di san Pietro v Firencah, v Rimu

    6. pren. nejasnost, nesporazum:
    dissipare le ombre razčistiti položaj; odpraviti nesporazume
    fare ombra a qcn. biti komu v napoto
    prendere ombra vznevoljiti se

    7. severnoital. kozarec vina

    B) agg. invar.

    1.
    bandiera ombra navt. lažna zastava
    governo ombra vlada v senci

    2. obrt
    punto ombra senčni vbod
  • omehčáti (-ám) | omehčávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ammorbidire; rammollire

    2. pren. ammorbidire; intenerire:
    omehčati obrise na risbi ammorbidire i contorni di un disegno

    3. kem. addolcire (l'acqua)

    B) omehčáti se (-ám se) | omehčávati se (-am se) perf., imperf. refl. ammorbidirsi, farsi più mite
  • onda f

    1. val:
    essere in balia delle onde biti izročen na milost in nemilost valov
    essere sulla cresta dell'onda pren. biti na vrhuncu uspeha

    2. knjižno morje

    3. pren. val, naval, silovit nastop:
    l'onda dei ricordi val spominov

    4. pren. valovanje:
    l'onda della folla valovanje množice

    5.
    onde pl. fiz. valovi:
    onde elettromagnetiche elektromagnetni valovi
    onde corte, medie, lunghe kratki, srednji, dolgi valovi
    mandare in onda oddajati (radio, TV)
    lunghezza d'onda valovna dolžina

    6.
    onda verde avto zeleni val
  • óni (-a -o) pron.; adj.

    1. quello, quella:
    tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto

    2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
    oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America

    3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
    ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama

    4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
    pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma

    5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
    v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
    oni svet l'altro mondo, l'aldilà
    evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
  • onorare

    A) v. tr. (pres. onoro)

    1. častiti, počastiti:
    onorare la memoria dei caduti počastiti spomin padlih
    onorare il padre e la madre spoštovati očeta in mater
    onorare qcn. con una nomina komu izkazati časti z imenovanjem
    onorare qcn. della propria amicizia komu izkazati čast s svojim prijateljstvom
    onorare i defunti počastiti spomin na pokojne

    2. relig. častiti

    3. izpolniti obveznosti, plačati, izplačati:
    onorare una cambiale plačati menico

    B) ➞ onorarsi v. rifl. (pres. mi onoro) (fregiarsi) šteti si v čast:
    onorarsi dell'amicizia di qcn. šteti si v čast prijateljstvo s kom
  • onore m

    1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
    difendere il proprio onore braniti svojo čast
    giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
    ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
    debito d'onore častni dolg
    questione d'onore vprašanje časti
    l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
    ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
    parola d'onore častna beseda

    2. slava, ponos; čislanje:
    avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati

    3. čast, počastitev; svečanost:
    rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
    onori funebri pogrebne svečanosti
    guardia d'onore častna straža
    posto d'onore častno mesto
    socio d'onore častni član
    ad onore del vero pren. resnici na ljubo

    4. relig. čaščenje

    5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
    onori accademici akademski naslovi
    l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
    l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
    gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige

    6.
    fare onore a qcn. biti komu v čast
    farsi onore in qcs. izkazati se v čem
    non gli fa onore to mu ni v čast
    fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
    fare onore al pranzo uživati v kosilu

    7. igre honer (npr. pri bridgeu)
  • ōpera f

    1. delo, dejanje; dejavnost:
    l'opera educatrice della scuola vzgojna dejavnost šole
    fare opera di pace delati za mir
    fare ogni opera prizadevati si, truditi se na vse načine
    per opera sua po njegovi, njeni zaslugi

    2. delo, delovanje, učinek

    3. delo (materialno):
    l'opera del falegname mizarsko delo
    mettersi a opera lotiti se dela; stopiti v uk
    stare a opera dninariti

    4. delo (materialni proizvod):
    è opera delle mie mani to je delo mojih rok, to sem sam naredil
    opere in legno, in muratura lesena, zidarska dela

    5. delo (umsko, umetniško):
    l'opera loda il maestro delo mojstra hvali
    l'opera del pittore, del poeta, del musicista slikarsko, pesniško, glasbeno delo
    indice delle opere e degli autori kazalo del in avtorjev

    6. dobrodelna ustanova

    7. (fabbriceria) cerkvena uprava; stavbarnica:
    l'opera del duomo stolnična stavbarnica; stolnični muzej

    8. delo, zgradba, konstrukcija:
    opera in ferro železna konstrukcija
    opera viva, morta navt. ladja nad črto ugreza, pod črto ugreza

    9. voj. utrdba

    10. tekstil vzorec:
    tessuto a opera vzorčasta tkanina

    11. glasba opera:
    opera buffa komična opera
    opera seria resna opera
    libretto d'opera operni libreto
    opera dei pupi gled. lutkovno gledališče

    12. ekst. operno gledališče
  • operácija (-e) f

    1. med. operazione; intervento (chirurgico):
    narediti, opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
    operacija na dvanajstniku, slepiču operazione del duodeno, dell'appendicite

    2. voj. operazione:
    izvesti operacijo compiere un'operazione
    ustaviti vojaške operacije fermare le operazioni militari
    očiščevalne operacije rastrellamento
    padalska operacija lancio di paracadutisti

    3. (skupek povezanih del) operazione; (opravljanje, izvajanje, dejavnost) pl. operacije operazioni:
    računska operacija operazione aritmetica
    borzne, trgovske operacije operazioni di borsa, commerciali
  • opírati (-am) | opréti (oprèm)

    A) imperf., perf.

    1. appoggiare:
    opirati komolec na mizo appoggiare il gomito sul tavolo

    2. sostenere; puntellare

    3. pren. avvalorare, portare, citare a conferma, a supporto di qcs.; partire (da); fondare:
    opirati prošnjo na portare qcs. a supporto della domanda

    B) opírati se (-am se) | opréti se (oprèm se) imperf., perf. refl.

    1. appoggiarsi a:
    opirati se na palico, ob palico appoggiarsi al bastone

    2. avere l'appoggio, l'aiuto (di):
    opirati se na lastne sile affidarsi alle proprie forze
    opirati se na znanstvena spoznanja partire da premesse scientifiche
  • opóra (-e) f

    1. appoggio, sostegno; puntello; teh. fulcro;
    bergle so mu za oporo le stampelle gli servono per appoggio
    opora za knjige reggilibro
    navt. opora za noge pedagna, puntapiedi

    2. alp. sostegno; šport. appoggio; grad. (opornik) saetta, saettone; šport.
    opora na iztegnjenih rokah appoggio su braccia distese

    3. pren. appoggio, sostegno, aiuto; pilastro:
    biti komu v oporo essere di aiuto a qcn., sostenere qcn.