ôkno (-a) n
1. finestra:
gledati, nagniti se skozi okno guardare, sporgersi dalla finestra
sloneti, stati ob oknu stare, affacciarsi alla finestra
majhno okno finestrino
strešno okno abbaino, lucernario
mrežno, križno okno grata
dvokrilno okno finestra a due battenti
izložbeno okno vetrina
2. (odprtina) finestra, apertura
3. (odprtina v pregradi za poslovanje s strankami) sportello
4. pren. finestra:
področje, ki predstavlja okno v svet una zona che fa da finestra sul mondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na okno trka dan, večer si fa giorno, annotta
nareč. hoditi k dekletu pod okno fare la corte alla ragazza, fare serenate a una ragazza
pren. metati denar skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, buttare il denaro, i soldi dalla finestra
bazilikalno okno finestra di basilica
cvetlično okno finestra con portafiori
francosko okno finestra alla francese, portafinestra
gotsko okno finestra gotica
ležeče okno finestra orizzontale
montažno okno finestra prefabbricata
sklopljeno okno finestra coi battenti accostati
slepo okno finestra cieca
Zadetki iskanja
- okó (očésa) n
1. anat. occhio:
brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
mrtve, ugasle oči occhi spenti
bleščeče oči occhi splendenti
daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
upreti oči v koga fissare uno negli occhi
spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
zatiskati si oči pred non voler sapere
zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
biti na očeh essere evidente, essere in vista
gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.
2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
žensko oko takoj opazi la donna vede subito
oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista
3. agr. gemma; bot.
krompirjeva očesa occhi della patata
očesa pri trti occhi, gemme della vite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kurje oko callo
gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
agr. cepljenje na oko innesto a occhio
očesa v siru occhi del formaggio
min., avt. mačje oko occhio di gatto
rad. magično oko occhio magico
navt. oko sidrne verige occhio di cubia
meteor. orkansko oko occhio del ciclone
zool. pikčasto oko occhio frontale
zool. sestavljeno oko occhio composto
min. tigrovo oko occhio di tigre
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
strah ima velike oči la paura fa novanta - okòp (-ópa) m
1. voj. trincea; trinceramento; hist. vallo; pren. diga, baluardo; terrapieno, ramparo:
skopati okope scavare le trincee
klicati ljudstvo na okope chiamare il popolo all'insurrezione
2. rincalzo - okopálnik (-a) m agr. fresatrice agricola; sarchiatrice; zappatrice:
okopalnik na konjsko vprego zappacavallo - okreníti (okrénem)
A) perf. (obrniti) voltare, girare
B) okreníti se (okrénem se) perf. refl. voltarsi; mutarsi:
stvar se je okrenila na bolje le cose stanno migliorando - okrógel (-gla -o)
A) adj.
1. rotondo, tondo:
okrogel obraz un viso rotondo
okrogli oklepaj parentesi tonda
2. pren. tondeggiante, pienotto
3. tondo, arrotondato (numero):
zadeti na loteriji okroglih deset milijonov vincere alla lotteria dieci milioni tondi
4. notevole:
poneveriti precej okroglo vsoto frodare una somma notevole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti okrogel (pijan) essere brillo
zardevati pri vsaki okrogli besedi arrossire a ogni parola sconcia
pren. pogovor za okroglo mizo tavola rotonda
peti okrogle pesmi cantare canzoni allegre, vivaci
pripovedovati okrogle zgodbe raccontare storie, barzellette sconce, spinte
šport. žoga je okrogla la palla è rotonda, fare previsioni è azzardato
adm. okrogli žig timbro tondo
metal. okroglo železo tondino
okrogel predmet tondello
okrogel ročaj pomolo
okrogla embalaža barattolo
pren. okrogla miza panel
okrogla oblika rotondità
okroglo naslonjalo tombolo
B) okrógli (-a -o) m, f, n
peti okrogle cantare canzoni allegre
pije, dokler ima kaj okroglega v žepu beve fin quando ha qualche soldo in tasca - ōlio m (pl. -li)
1. olje:
olio vegetale rastlinsko olje
olio vergine d'oliva naravno olivno olje
olio di fegato di merluzzo farm. ribje olje
olio lubrificante strojn. olje za mazanje
oli minerali kem. mineralna olja
olio di vetriolo pog. žveplena kislina
oli eterici, essenziali kem. eterična olja
olio di ricino farm. ricinusovo olje
olio da riscaldamento kurilno olje
calmo come l'olio pren. miren, mirno kot olje
chiaro come l'olio pren. jasen, očiten
gettare olio sulle fiamme pren. prilivati olje na ogenj
non metterci né sale né olio pren. ne vtikati se
2.
olio santo relig. sveto olje; (estrema unzione) sveto poslednje olje:
essere all'olio santo pren. umirati
3. kozmet.
olio di mandorla mandljevo olje
olio solare olje za sončenje - ólje (-a) n
1. olio:
rafinirati, stiskati olje raffinare, spremere l'olio
kuhati, peči na olju friggere nell'olio
mazati se z oljem spalmarsi di olio, ungersi con l'olio
morje je mirno kot olje un mare calmo come l'olio
bučno, olivno, rastlinsko olje olio di semi di zucca, d'oliva, vegetale
jedilno olje olio da tavola
svetilka na olje lampada a olio
2. um. olio, pittura a olio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avt. menjati olje (v avtomobilu) cambiare l'olio
pren. priliti olja na ogenj gettare olio sulle fiamme
pren. namazati (otroka) z brezovim, leskovim oljem bastonare, picchiare il bambino
pren. biti kakor olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa
eterično olje olio eterico, essenziale
kurilno olje olio combustibile, gasolio
lahko olje olio leggero
laneno olje olio di lino
motorno olje olio lubrificante
mineralno olje olio minerale
odpadno olje olio residuo
ribje olje olio di fegato di merluzzo
zemeljsko olje (nafta) gasolio
farm. ricinusovo olje olio di ricino - oltár (-ja) m
1. rel., arhit. altare; ekst. mensa (dell'altare); knjiž. ara:
glavni, stranski oltar altare maggiore, altare laterale
baldahinski, baročni, gotski, krilni, zlati oltar altare a baldacchino, barocco, gotico, a sportelli, dorato
2. pren. altare;
položiti življenje na oltar domovine sacrificare la vita sull'altare della patria
iti, stopiti pred oltar andare all'altare
doseči čast oltarja essere innalzato agli altari
povezanost prestola in oltarja il trono e l'altare - omaggio
A) m (pl. -gi)
1. hist. pokorščina (fevdnemu gospodu); izkazovanje časti
2. poklonitev, poklon; ekst. darilo:
rendere omaggio (a) pokloniti se
in omaggio alla tradizione po izročilu
in omaggio alla verità resnici na ljubo
3. trgov. (reklamno) darilo
4.
omaggi pl. izraz spoštovanja, (spoštljivi) pozdravi:
presentare gli omaggi spoštljivo pozdraviti
vogliate gradire gli omaggi prejmite izraze spoštovanja
omaggi! s spoštovanjem
B) agg. invar. trgov. darilen:
buono omaggio darilni bon - ombra
A) f
1. senca; ekst. mrak, tema:
all'ombra v senci
mezz'ombra polmrak
nell'ombra pren. skrivaj
restare nell'ombra pren. ostati v senci
lasciare nell'ombra pren. pustiti neopaženo
trarre dall'ombra pren. dati na svetlo, objaviti
aver paura della propria ombra pren. bati se lastne sence
seguire qcn. come un'ombra koga spremljati kot senca
contrastare per l'ombra dell'asino pren. prepirati se za oslovo senco
2. ekst. sled, madež:
caffè all'ombra kava s čokolado (s kancem čokolade)
spaghetti all'ombra špageti v omaki
3. duh:
il regno delle ombre onstranstvo
4. pren. senca, (varljiv) videz; trohica:
dare corpo alle ombre bati se senc, navideznih nevarnosti
essere l'ombra di se stesso biti senca samega sebe
in quanto hai detto non c'è ombra di verità v tem, kar praviš, ni niti trohice resnice
senz'ombra di dubbio nedvomno, vsekakor
5. ekst. zavetje:
all'ombra del Cupolone, di san Pietro v Firencah, v Rimu
6. pren. nejasnost, nesporazum:
dissipare le ombre razčistiti položaj; odpraviti nesporazume
fare ombra a qcn. biti komu v napoto
prendere ombra vznevoljiti se
7. severnoital. kozarec vina
B) agg. invar.
1.
bandiera ombra navt. lažna zastava
governo ombra vlada v senci
2. obrt
punto ombra senčni vbod - omehčáti (-ám) | omehčávati (-am)
A) perf., imperf.
1. ammorbidire; rammollire
2. pren. ammorbidire; intenerire:
omehčati obrise na risbi ammorbidire i contorni di un disegno
3. kem. addolcire (l'acqua)
B) omehčáti se (-ám se) | omehčávati se (-am se) perf., imperf. refl. ammorbidirsi, farsi più mite - onda f
1. val:
essere in balia delle onde biti izročen na milost in nemilost valov
essere sulla cresta dell'onda pren. biti na vrhuncu uspeha
2. knjižno morje
3. pren. val, naval, silovit nastop:
l'onda dei ricordi val spominov
4. pren. valovanje:
l'onda della folla valovanje množice
5.
onde pl. fiz. valovi:
onde elettromagnetiche elektromagnetni valovi
onde corte, medie, lunghe kratki, srednji, dolgi valovi
mandare in onda oddajati (radio, TV)
lunghezza d'onda valovna dolžina
6.
onda verde avto zeleni val - óni (-a -o) pron.; adj.
1. quello, quella:
tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto
2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America
3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama
4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma
5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
oni svet l'altro mondo, l'aldilà
evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn. - onorare
A) v. tr. (pres. onoro)
1. častiti, počastiti:
onorare la memoria dei caduti počastiti spomin padlih
onorare il padre e la madre spoštovati očeta in mater
onorare qcn. con una nomina komu izkazati časti z imenovanjem
onorare qcn. della propria amicizia komu izkazati čast s svojim prijateljstvom
onorare i defunti počastiti spomin na pokojne
2. relig. častiti
3. izpolniti obveznosti, plačati, izplačati:
onorare una cambiale plačati menico
B) ➞ onorarsi v. rifl. (pres. mi onoro) (fregiarsi) šteti si v čast:
onorarsi dell'amicizia di qcn. šteti si v čast prijateljstvo s kom - onore m
1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
difendere il proprio onore braniti svojo čast
giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
debito d'onore častni dolg
questione d'onore vprašanje časti
l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
parola d'onore častna beseda
2. slava, ponos; čislanje:
avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati
3. čast, počastitev; svečanost:
rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
onori funebri pogrebne svečanosti
guardia d'onore častna straža
posto d'onore častno mesto
socio d'onore častni član
ad onore del vero pren. resnici na ljubo
4. relig. čaščenje
5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
onori accademici akademski naslovi
l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige
6.
fare onore a qcn. biti komu v čast
farsi onore in qcs. izkazati se v čem
non gli fa onore to mu ni v čast
fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
fare onore al pranzo uživati v kosilu
7. igre honer (npr. pri bridgeu) - ōpera f
1. delo, dejanje; dejavnost:
l'opera educatrice della scuola vzgojna dejavnost šole
fare opera di pace delati za mir
fare ogni opera prizadevati si, truditi se na vse načine
per opera sua po njegovi, njeni zaslugi
2. delo, delovanje, učinek
3. delo (materialno):
l'opera del falegname mizarsko delo
mettersi a opera lotiti se dela; stopiti v uk
stare a opera dninariti
4. delo (materialni proizvod):
è opera delle mie mani to je delo mojih rok, to sem sam naredil
opere in legno, in muratura lesena, zidarska dela
5. delo (umsko, umetniško):
l'opera loda il maestro delo mojstra hvali
l'opera del pittore, del poeta, del musicista slikarsko, pesniško, glasbeno delo
indice delle opere e degli autori kazalo del in avtorjev
6. dobrodelna ustanova
7. (fabbriceria) cerkvena uprava; stavbarnica:
l'opera del duomo stolnična stavbarnica; stolnični muzej
8. delo, zgradba, konstrukcija:
opera in ferro železna konstrukcija
opera viva, morta navt. ladja nad črto ugreza, pod črto ugreza
9. voj. utrdba
10. tekstil vzorec:
tessuto a opera vzorčasta tkanina
11. glasba opera:
opera buffa komična opera
opera seria resna opera
libretto d'opera operni libreto
opera dei pupi gled. lutkovno gledališče
12. ekst. operno gledališče - operácija (-e) f
1. med. operazione; intervento (chirurgico):
narediti, opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
operacija na dvanajstniku, slepiču operazione del duodeno, dell'appendicite
2. voj. operazione:
izvesti operacijo compiere un'operazione
ustaviti vojaške operacije fermare le operazioni militari
očiščevalne operacije rastrellamento
padalska operacija lancio di paracadutisti
3. (skupek povezanih del) operazione; (opravljanje, izvajanje, dejavnost) pl. operacije operazioni:
računska operacija operazione aritmetica
borzne, trgovske operacije operazioni di borsa, commerciali - opírati (-am) | opréti (oprèm)
A) imperf., perf.
1. appoggiare:
opirati komolec na mizo appoggiare il gomito sul tavolo
2. sostenere; puntellare
3. pren. avvalorare, portare, citare a conferma, a supporto di qcs.; partire (da); fondare:
opirati prošnjo na portare qcs. a supporto della domanda
B) opírati se (-am se) | opréti se (oprèm se) imperf., perf. refl.
1. appoggiarsi a:
opirati se na palico, ob palico appoggiarsi al bastone
2. avere l'appoggio, l'aiuto (di):
opirati se na lastne sile affidarsi alle proprie forze
opirati se na znanstvena spoznanja partire da premesse scientifiche - opóra (-e) f
1. appoggio, sostegno; puntello; teh. fulcro;
bergle so mu za oporo le stampelle gli servono per appoggio
opora za knjige reggilibro
navt. opora za noge pedagna, puntapiedi
2. alp. sostegno; šport. appoggio; grad. (opornik) saetta, saettone; šport.
opora na iztegnjenih rokah appoggio su braccia distese
3. pren. appoggio, sostegno, aiuto; pilastro:
biti komu v oporo essere di aiuto a qcn., sostenere qcn.