sbalestrato agg.
1. zbegan, zgubljen:
nella grande città si sente sbalestrato v velikem mestu se počuti zgubljenega
2. neurejen; razvrvan
Zadetki iskanja
- schermo m
1. zavetje; obramba (tudi pren.)
2. elektr. zaslon:
schermo elettromagnetico elektromagnetni zaslon
schermo luminescente luminescentni zaslon
3.
schermo televisivo televizijski zaslon
piccolo schermo ekst. mali zaslon, televizija
grande schermo ekst. veliki zaslon, kinematografija, film
divi dello schermo filmske zvezde
4. foto (diaframma) zaslonka; (filtro) filter - sedálen (-lna -o) adj. anat.
sedalna mišica grande gluteo - sedéti (-ím) imperf.
1. sedere, stare seduti:
sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču, na tleh sedere sulla panca, sulla sedia, sulla poltrona, per terra
mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti sedere tranquilli, immobili, comodi, ritti
sedeti molče, zamišljeno sedere in silenzio, assorti in pensieri
sedeti s prekrižanimi nogami, okobal sedere con le gambe incrociate, a cavalcioni
sedeti kot kup nesreče sedere, essere mogi mogi
ptič sedi na veji l'uccello si è posato su un ramo
koklja sedi na jajcih la gallina cova
2. essere, sedere, stare; fare; lavorare:
sedeti pri zajtrku fare colazione
sedeti pri frizerju essere dal parrucchiere
sedeti v odboru fare parte di un comitato
rel. sedeti v spovednici confessare
3. pren. stare, essere in prigione, in gattabuia
4. žarg. posare:
sedeti za portret posare per un ritratto
5. (trdno se prilegati) stare bene:
klobuk je prevelik in mu ne sedi il cappello è troppo grande e gli balla in testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sedeti na zatožni klopi sedere sul banco degli imputati
pren. sedeti na lovorikah riposare sugli allori
pren. ne sedeti na milijonih non aver soldi da buttar via
pren. sedeti na prestolu regnare, sedere in trono
pren. sedeti na sodu smodnika sedere su una polveriera
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe
pren. sedeti komu na vratu, za vratom avere il dominio su qcn.
pren. sedeti na ušesih non ascoltare
pren. sedeti trdno v sedlu stare bene in sella
pren. sedeti križemrok starsene con le mani in panciolle
sedeti po turško sedere alla turca
sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici stare sulle spine
pren. žagati si vejo, na kateri sediš scavarsi la fossa con le proprie mani - sensibilità f
1. občutljivost
2. preobčutljivost, rahločutnost; senzibilnost; prefinjenost:
un'opera di grande sensibilità izredno prefinjena mojstrovina
3. foto, radio občutljivost - sijájen (-jna -o) adj.
1. lucido, brillante; smagliante, sfolgorante:
sijajna površina pohištva la superficie lucida dei mobili
2. ekst. meraviglioso, splendido
3. (zelo uspešen, učinkovit) magnifico, strepitoso:
sijajen uspeh un successo strepitoso
4. pren. ottimo, eccellente, bravissimo:
sijajen tovariš un ottimo compagno
sijajen stilist un eccellente stilista
napraviti sijajen vtis fare un figurone
sijajna zmaga trionfo
sijajna oprema grande apparato - sijájno adv.
1. splendidamente, meravigliosamente:
kaj narediti, prirediti sijajno fare le cose alla grande
2. (v adv. rabi z biti)
sijajno bo, ko bomo spet skupaj sarà bello stare di nuovo insieme
sijajno, da si prišel è magnifico che tu sia venuto - skúpaj adv. assieme, insieme; in tutto:
biti, tičati skupaj stare assieme
delati, živeti skupaj lavorare, vivere assieme
knjižnica ima skupaj milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di libri
vsi skupaj tutti insieme
štirje skupaj in quattro
dober dan vsem skupaj buongiorno a tutti!
pog. biti koga dosti skupaj essere grande e grosso, essere forte
naprava je bila v nekaj trenutkih, minutah spet skupaj in pochi minuti la macchinetta era montata, assemblata
pren. vse skupaj ni vredno počenega groša non valere un fico secco
pog. držati skupaj capirsi, aiutarsi, sostenersi a vicenda
pren. hoditi skupaj amoreggiare
pog. iti skupaj (skrčiti se) restringersi
to mi ne gre skupaj non posso capirlo
pog. trčiti skupaj imbattersi
pog. pasti, zlesti skupaj svenire
pog. priti skupaj sposarsi; incontrarsi; (sporazumeti se) trovare un accordo, accordarsi su qcs.
spati skupaj avere una relazione, amoreggiare
spraviti skupaj (denar) risparmiare, racimolare
spraviti skupaj (izpit) superare l'esame
ne biti za skupaj, ne spadati skupaj non andare d'accordo
lingv. pisati skupaj, narazen scrivere assieme, separatamente
pri pluženju sta prednja konca smuči skupaj, zadnja narazen nello spazzaneve le punte degli sci vanno unite, le code separate - slam tujka angl. m invar. igre slam (pri bridgeu):
piccolo, grande slam mali, veliki slam - slam (-a) angl. m igre slam:
mali, veliki slam piccolo, grande slam - sollazzo m knjižno veselje; zabava:
con suo grande sollazzo v svoje veliko veselje
dare, recare sollazzo, essere di sollazzo a zabavati, kratkočasiti - spavento m
1. strah; groza:
esser brutto da far spavento biti grd kot smrtni greh
fare, incutere, mettere spavento zbujati strah
morire, tremare di spavento umreti, tresti se od groze
provare un grande spavento hudo se prestrašiti
2. ekst. pog. strašilo - spesa f
1. izdatek, strošek:
spesa grande, modesta, modica velik, skromen, zmeren izdatek
a spese di v breme, na račun (tudi pren.);
avere qcs. con poca spesa dobiti kaj poceni, z malo truda
non badare a spese zapravljati; pren. ne meniti se za ceno
essere di poca spesa pren. malo potrošiti
fare le spese di qcs. pren. plačati (za druge), nositi posledice
2. nakup
3. pog. (dnevna) nabava, nakup:
borsa della spesa nakupovalna torba
fare la spesa iti na trg, v trgovino
fare la cresta sulla spesa goljufati, krasti pri nakupovanju
4.
spese pl. stroški:
spese ordinarie, correnti tekoči stroški
lavorare per le spese delati za hrano in stanovanje
stare sulle spese plačevati za ločeno gospodinjstvo - spiegare
A) v. tr. (pres. spiēgo)
1. razviti, razprostreti, razprostirati:
spiegare le vele navt. razviti jadra
spiegare la voce pren. razpeti se
2. pren. razložiti, razlagati; pojasniti
3. pokazati; opraviti:
spiegare zelo pokazati vnemo
spiegare una grande attività biti zelo dejaven
4. voj. razporediti, razporejati
B) ➞ spiegarsi v. rifl. (pres. mi spiēgo) izraziti, izražati se; biti jasen:
mi spiego? ali sem bil jasen?
C) ➞ spiegarsi v. rifl. (pres. ci spieghiamo) razumeti, sporazumeti se - spróžanje1 (-a) n lo scattare, scatto; sparo; il sollevare:
sprožanje orožja il far scattare l'arma
sprožanje aktualnih vprašanj il sollevare questioni di grande attualità - staróst (-i) f
1. vecchiaia;
bolezni starosti gli acciacchi della vecchiaia
starost ne pride sama la vecchiaia non viene da sola
v starosti se je ukvarjal z zbirateljstvom da vecchio si diede al collezionismo
2. età; anni:
povprečna starost prebivalstva età media della popolazione
moški srednje starosti uomo di mezza età
za svojo starost je velik per i suoi anni è grande
v šolo je šel s šestimi leti starosti cominciò a frequentare la scuola all'età di sei anni
šalj. častitljiva starost (starost med štiridesetimi in devetdesetimi) età veneranda; gli anta - statura f
1. postava, rast:
statura alta, bassa, media visoka, nizka, srednja postava
essere di alta statura, essere alto di statura biti visoke postave, biti visoko raščen
2. pren. (moralna, umska) veličina:
un uomo di grande statura intellettuale to je velik um - stíl (-a) m um., šport. ekst. stile; maniera; taglio:
jedrnat, slikovit stil uno stile conciso, colorito
prefinjen stil stile elegante
nabrekel, dolgovezen stil stile ampolloso, prolisso
bizantinski, romanski, gotski stil stile bizantino, romanico, gotico
življenjski stil stile di vita
šport. stili v plavanju, rokoborski stili gli stili del nuoto, della lotta libera
pren. zabava v velikem stilu una festa in grande stile
pren. politik velikega stila un politico affermato, noto, di grande levatura - stile m
1. slog, stil:
stile accurato, elegante negovan, prefinjen slog
stile ampolloso, prolisso nabrekel, dolgovezen slog
elevatezza, eleganza di stile slogovna vzvišenost, prefinjenost
stile bizantino, romanico, gotico umet. bizantinski, romanski, gotski stil
mobili di stile stilno pohištvo
2. štetje (časa), koledar:
stile gregoriano, romano gregorijansko, rimsko štetje; gregorijanski, julijanski koledar
vecchio, nuovo stile staro, novo štetje (pred gregorijansko reformo in po njej)
3. obnašanje, ravnanje; gosposkost, prefinjenost, okus:
vestire con stile okusno se oblačiti
4. šport slog:
stile libero prosti slog, crawl
5. obl. kroj
6.
in grande stile v velikem stilu, velikopotezen, razkošen, imeniten
7. stilet, bodalce - števílka (-e) f
1. numero:
ura s pozlačenimi številkami un orologio a cifre d'oro
številka deset il numero dieci, il dieci
številke in črke numeri e lettere
zaporedna številka numero progressivo
številka srečke il numero del biglietto della lotteria
številka čevljev, obleke il numero delle scarpe, (della taglia) degli abiti
peljati se s (z avtobusom) številka 5 andare con l'autobus numero 5
muz. klavirski koncert št. 5 v D-duru concerto per pianoforte n. 5 in re maggiore
hišna številka numero civico
serijska, tovarniška številka numero di serie, di fabbrica
arabske, rimske številke numeri arabi, romani
nositi čevlje številka 40 portare scarpe numero 40
Dantejeva ulica številka 2 via Dante, numero 2
bolnik s postelje številka 10 se bolje počuti l'ammalato al numero dieci si sente meglio
gost iz sobe številka 20 je šel ven l'ospite della camera venti è uscito
2. pog. mat. (število) numero:
lihe, sode številke numeri pari, dispari
3. (številčni podatki) dato:
številke kažejo na padec proizvodnje i dati indicano un calo della produzione
4. (vsak od izvodov ene izdaje publikacije) numero:
posebna številka numero unico
slavnostna številka numero speciale
nedeljska številka dnevnika il numero domenicale del quotidiano
5. pog. (listek, ploščica z zaporedno številko) numero, scontrino, contromarca;
potegniti številko pri žrebanju estrarre un numero
garderobna številka scontrino del guardaroba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti le številke essere ridotti a numeri
žarg. šport. štartala je številka 1 è partito il numero 1 (l'atleta, il corridore col pettorale n. 1)
pog. zavrteti napačno številko fare il numero sbagliato
ekon. bilanca kaže rdeče številke il bilancio è in rosso
doseči visoke številke essere grande (di spese e sim.)
žarg. šport. biti evropski tekač, drsalec, smučar številka 1 essere il corridore, il pattinatore, lo sciatore europeo n. 1
sovražnik države številka 1 pericolo pubblico n. 1
vas ima dvajset številk la frazione conta venti case
ključavnica na številke (na šifre) serratura a combinazione
adm. delovodna številka numero di protocollo
davčna številka codice fiscale
enotna matična številka občana numero d'identità personale
biblio. dvojna številka numero doppio
pošta karakteristična številka numero caratteristico, prefisso
klicna številka numero telefonico
poštna številka codice di avviamento postale
šport. štartna številka numero di partenza