minévati (-am) | miníti (-em) imperf., perf.
1. passare, scorrere:
čas hitro mineva il tempo passa veloce
2. (prenehati, prenehavati) passare, calmarsi (bufera)
3. nareč. (kvariti, pokvariti se) guastarsi, andare a male, marcire:
ostanki lesa so minevali na dežju i resti di legno marcivano sotto la pioggia
4. tr. redko (iti, hoditi mimo) passare accanto, oltrepassare, superare:
srečno miniti nevarne čeri superare felicemente scogli pericolosi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jagode so letos že minile la stagione delle fragole è ormai passata
zdelo se ji je, da noč ne bo nikoli minila le sembrava che la notte non sarebbe finita mai
nobena prireditev ne mine brez njega non c'è manifestazione a cui manchi
nareč. kmalu bi minil od lakote a momenti morivo di fame
pren. vse pride, vse mine tutto passa
Zadetki iskanja
- miracolo m
1. relig. čudež (tudi pren.):
conoscere vita, morte e miracoli di qcn. poznati žitje in bitje nekoga, vedeti prav vse o nekom
gridare al miracolo ekst. razglašati neverjetne stvari
che miracolo! iron. pravi čudež!
far miracoli delati čudeže
miracolo economico gospodarski čudež
per miracolo slučajno, mukoma, proti pričakovanju
2. pren. (portento) čudo, čudež, zaklad:
è un autentico miracolo di scienza je pravo čudo znanosti
3. gled. mirakel - mísliti (-im)
A) imperf. ➞ pomisliti
1. pensare:
misliti zbrano pensare con concentrazione
mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte
2. pensare, ritenere, credere:
mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così
3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella
4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!
5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente
6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
koga misliš? chi pensavi?
7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo
B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
(za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene' - mogóč (-a -e) adj.
1. possibile; eventuale; virtuale (tudi fiz. );
niti najmanjši dvom ni več mogoč non è possibile nutrire il ben minimo dubbio
2. ves mogoči pren. (številen in raznovrsten) (di) tutto, disparato, possibile (e immaginabile):
prihajali so vsi mogoči ljudje veniva la gente più disparata
lepaki vseh mogočih barv manifesti di tutti i colori
prodaja vse mogoče stvari vende di tutto
izgovarja se na vse mogoče načine cerca le scuse più possibili e immaginabili - molíti (-ím) imperf.
1. sporgere da; emergere; stendere:
zvonček že moli izpod snega il bucaneve sporge già di sotto la neve
moliti roko za vbogajme stendere la mano per l'elemosina
moliti fige, jezik fare marameo, le boccacce
šalj. ustaviti se, kjer bog roko ven moli fermarsi all'osteria
pren. vedeti, kam pes taco moli capire l'antifona, mangiare la foglia
moliti vse štiri od sebe starsene lungo disteso
2. porgere, tendere:
moliti komu dokaze pod nos fornire le prove - mondo2 m
1. svet, vesolje:
non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
da che mondo è mondo od zmeraj
2. zemlja, svet:
fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
in capo al mondo pren. na koncu sveta
conoscere mezzo mondo veliko potovati
per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
il nuovo mondo novi svet, Amerika
il mondo antico stari svet
il terzo mondo polit. tretji svet
3.
il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!
4. svet (vrste):
il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet
5. svet, ljudje, človeštvo:
non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
gabbare il mondo prevarati vse
il mondo presente človeštvo danes
il mondo civile civilna družba
il gran mondo, il bel mondo visoka družba
6. (človeško) življenje:
dare, mettere al mondo roditi
lasciare il mondo umreti
venire al mondo roditi se
uomo di mondo izkušen mož
prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti
7. svet, civilizacija:
il mondo classico klasični svet
8. svet, srenja, sloj, razred:
il mondo letterario literati
il mondo operaio delavci, proletariat
9. pren. množica, kup:
avere un mondo di guai imeti kup skrbi
10.
mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas - móst (-ú) m
1. ponte:
graditi, minirati most costruire, minare un ponte
cestni, železniški most ponte stradale, ferroviario
dvižni most ponte levatoio
kamniti, leseni, železobetonski most ponte di pietra, di legno, in cemento armato
pomični most ponte d'equipaggio
nosilnost mostu portata del ponte
razpetina mostu luna del ponte
ločni most ponte ad arco
viseči most ponte sospeso
2. pren. ponte; legame:
graditi most med narodoma gettare un ponte fra due popoli
podreti vse mostove za seboj tagliare, bruciare i ponti
3. igre cavallina
4. kor. ponte
5. navt. passerella, passatoia:
navt. poveljniški most ponte di comando
6. med. (mostiček) ponte; (pri očalih) montatura degli occhiali; anat.
Varolijev most ponte di Varolio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
alp. ledeniški most ponte del ghiacciaio
naravni most ponte naturale
šol. šalj. oslovski most ponte dell'asino
voj. pontonski most ponte su galleggianti
avt. zadnji most ponte, assale posteriore
aer. zračni most ponte aereo - mrák (-a) m
1. crepuscolo, buio:
mrak se dela imbrunisce
prvi, pozni mrak crepuscolo, buio fondo, pesto
jutranji mrak albeggiare, alba
večerni mrak crepuscolo
proti mraku verso sera
delal je dolgo v mrak lavorò fino a notte tarda
2. buio, oscurità; nebbia:
mrak nevednosti la nebbia dell'ignoranza
3. pren. abbattimento, scoraggiamento, depressione
4. oscurantismo; notte:
srednjeveški mrak i secoli bui, la notte del Medioevo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mrak mu je izginil z obraza dal suo volto scomparve l'impressione di tristezza, di scoraggiamento
pren. pred oči mu je stopil mrak perse i sensi, svenne, si sentì mancare
vse to je že zagrnil mrak tutto è ormai coperto dall'oblio
bloditi v mraku essere in errore; vivere nell'ignoranza
rib. loviti ob mrakih pescare nelle notti senza luna
pren. duševni mrak ottenebrazione della mente, mente ottenebrata - mŕtev (-tva -o)
A) adj.
1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte
2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco
3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa
4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto
5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate
6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta
8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto
9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto
B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti - mucchio1 m (pl. -chi) kup, kopica (tudi pren.):
mucchio di gente množica
mucchio di uccelli jata ptičev
mettere tutti in un mucchio pren. metati vse v en koš
a mucchi na kupe
avere un mucchio di soldi imeti kup denarja
sparare nel mucchio pren. napadati vse brez razlike - muscolo m
1. anat. mišica:
avere muscoli di ferro, di acciaio pren. imeti železne, jeklene mišice
2.
muscoli pl. pren. mišice, (telesna) moč:
certa gente guadagna solo coi muscoli nekateri ljudje služijo le s svojimi mišicami
essere tutto muscoli slabš. imeti vse samo v mišicah, biti le telesno razvit
essere senza muscoli, non aver muscoli pren. biti mlahav, brez energije
3. meso (zaklane živine)
4. zool. severnoital. (mitilo) klapavica - načín (-a) m modo, maniera; modalità:
analitični, znanstveni način mišljenja modo analitico, scientifico di pensare
ročni, strojni način izdelave fabbricazione a mano, meccanica
ameriški način življenja stile di vita americano
slikati v realističnem načinu dipingere realisticamente
na noben način in nessun modo
na vsak način in, ad ogni modo
na nek način in un certo senso
gastr. na ... način all'usanza, alla
na kitajski način all'usanza cinese, alla cinese
to ni način non è così che si fa, così non si fa
na svoj način ima prav a modo suo ha ragione
truditi se na vse (mogoče in nemogoče) načine sforzarsi, impegnarsi in tutti i modi
gastr. špageti na oglarski način spaghetti alla carbonara
lingv. glagolski način diatesi, forma
trpni, tvorni način forma passiva, attiva
prislovno določilo načina complemento di modo
muz. tonovski način tonalità, tono, modo
durov, molov tonovski način modo maggiore, minore
strojn. način delovanja regime
način izražanja lit. periodare; lingv. tono
način mišljenja modo di pensare; mentalità
obl. način oblačenja foggia, tono
lit. način pisanja usus scribendi, modo di scrivere
pren. način življenja treno di vita - nad prep.
I. (s tožilnikom)
1. (za izražanje premikanja h gornji strani) sopra, al di sopra di:
balon se je dvignil nad oblake il pallone si alzò sopra le nuvole
2. (za izražanje premikanja) a, su:
iti nad petelina andare a caccia dell'urogallo
planiti nad sovražnika gettarsi sul nemico
3. (za izražanje presežene mere, visoke stopnje) più di:
čakati nad dve uri aspettare più di due ore
ni ga hinavca nad njega non c'è peggior ipocrita (di lui)
II. (z orodnikom)
1. (za izražanje položaja na zgornji strani česa) su, sopra:
letalo kroži nad mestom l'aereo vola sulla città
noga nad kolenom la gamba sopra il ginocchio
vladati nad kom regnare su qcn.
zmaga nad fašizmom la vittoria sul fascismo
2. (za izražanje presežene mere) sopra, al disopra di:
proizvodnja je nad deželnim povprečjem la produzione supera la media regionale, è al di sopra della media regionale
3. (za izražanje področja duševne dejavnosti) di, sul conto di:
zmotiti se nad prijateljem sbagliare sul conto dell'amico
maščevati se nad sovražnikom vendicarsi del nemico
4. (za izražanje vzroka za čustveno stanje) di, a causa di, per:
jokati nad kom piangere per uno
uživati nad nesrečo nekoga tripudiare della disgrazia di uno
zgražati se nad početjem sdegnarsi del comportamento di
pameten nad svoja leta assennato per la sua età
biti (komu)
kaj nad vse onorare, rispettare qcs. più di tutto
pog. biti zmeraj nad kom scocciare, importunare qcn. con richieste, pretese
imeti kaj nad sabo avere l'assillo di, essere assillato da - naklátiti (-im)
A) perf.
1. abbacchiare
2. pejor. raccontare, dire sciocchezze, stupidaggini:
naklatiti vse mogoče neumnosti raccontare un sacco di stupidaggini
B) naklátiti se (-im se) perf. refl. pren. vagabondare;
naklatiti se od vseh strani giungere da ogni dove - namázan (-a -o) adj.
1. spalmato; lucidato
2. ingrassato, lubrificato
3. pren. imbellettato; pren.
imeti dobro namazan jezik avere la parlantina sciolta, avere molta chiacchiera
biti z vsemi mažami namazan essere un furbo di tre cotte
življenje mu je z medom namazano vive come un pascià, come un papa
iti vse kot namazano andare liscio come l'olio - napénjati (-am) | napéti (-pnèm)
A) imperf., perf.
1. tendere, tirare:
napeti vrv tendere la fune
napeti strune tendere le corde
2. gonfiare (vele) (tudi ekst.)
napenjati želodec gonfiare lo stomaco
3.
napenjati mišice tendere i muscoli
napenjati oči fissare gli occhi, lo sguardo
napenjati spomin fare uno sforzo di memoria
napenjati možgane pensare, meditare intensamente
anat. napenjati glasilke forzare le corde vocali
B) napénjati se (-am se) | napéti se (-pnèm se) imperf., perf. refl.
1. gonfiarsi, igrossare, crescere:
reke se napenjajo i fiumi stano ingrossando
les se je napel il legno si è gonfiato
2. sforzarsi, faticare; impegnarsi:
vse dneve se napenja z učenjem tutti i giorni fatica a studiare
3. (bahati, pobahati se, postaviti, postavljati se) vantarsi, darsi arie:
pred njo se rad napenja in sua presenza ama darsi delle arie - napréči (-préžem) | naprézati (-am)
A) perf., imperf.
1. attaccare al carro (bestie)
2. pren.
napreči vse sile compiere ogni sforzo
B) napréči se (-préžem se) | naprézati se (-am se) perf., imperf. refl. faticare, sgobbare; sforzarsi - naróbe
A) adv.
1. alla rovescia, a rovescio; di traverso:
obuti nogavico narobe mettere la calza alla rovescia
2. alla rovescia, male, in modo errato:
narobe narediti, odgovoriti fare, rispondere in modo errato
ne bi bilo narobe, če bi poklicali zdravnika non sarebbe male chiamare il medico, mandare per il medico
pren. če ga ni pravi čas domov, je že narobe se non viene a casa in tempo, sono guai
ni prišel, morda je kaj narobe non è venuto, ci saranno dei problemi, starà forse male
iron. v njegovi glavi je nekaj narobe non ha tutte le rotelle a posto
pog. vse nam gre, nam hodi narobe ci va tutto di traverso
narobe je stopil in si zvil nogo ha fatto un passo brusco e si è slogato il piede
3. pren. al contrario; anzi, all'opposto:
hlev ima prevelika okna, hiša pa narobe la stalla ha le finestre troppo grandi, all'opposto della casa
ni dolgočasno, narobe, še zabavno je non ci si annoia, anzi ci si diverte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narobe računati abbacare
pren. narobe izgovoriti storpiare
narobe razrezati cincischiare
narobe razumeti fraintendere
B) naróbe adj. inv.
narobe stran rovescio
narobe junak antieroe
narobe svet mondo alla rovescia - navduševánje (-a) n animazione, infervoramento:
navduševanje za vse tuje esterofilia - navzkríž adv.
1. di traverso, per traverso, trasversalmente, obliquamente; in croce:
položiti roke navzkriž incrociare le braccia
2. (križem) qua e là, senza ordine, alla rinfusa
3. (v povedni rabi)
biti, iti navzkriž contrastare, essere in conflitto (interessi)
biti, priti navzkriž essere in disaccordo, litigare
pog. hoditi navzkriž creare difficoltà, complicazioni
vse mi hodi navzkriž non me ne va bene una