Franja

Zadetki iskanja

  • minévati (-am) | miníti (-em) imperf., perf.

    1. passare, scorrere:
    čas hitro mineva il tempo passa veloce

    2. (prenehati, prenehavati) passare, calmarsi (bufera)

    3. nareč. (kvariti, pokvariti se) guastarsi, andare a male, marcire:
    ostanki lesa so minevali na dežju i resti di legno marcivano sotto la pioggia

    4. tr. redko (iti, hoditi mimo) passare accanto, oltrepassare, superare:
    srečno miniti nevarne čeri superare felicemente scogli pericolosi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jagode so letos že minile la stagione delle fragole è ormai passata
    zdelo se ji je, da noč ne bo nikoli minila le sembrava che la notte non sarebbe finita mai
    nobena prireditev ne mine brez njega non c'è manifestazione a cui manchi
    nareč. kmalu bi minil od lakote a momenti morivo di fame
    pren. vse pride, vse mine tutto passa
  • miracolo m

    1. relig. čudež (tudi pren.):
    conoscere vita, morte e miracoli di qcn. poznati žitje in bitje nekoga, vedeti prav vse o nekom
    gridare al miracolo ekst. razglašati neverjetne stvari
    che miracolo! iron. pravi čudež!
    far miracoli delati čudeže
    miracolo economico gospodarski čudež
    per miracolo slučajno, mukoma, proti pričakovanju

    2. pren. (portento) čudo, čudež, zaklad:
    è un autentico miracolo di scienza je pravo čudo znanosti

    3. gled. mirakel
  • mísliti (-im)

    A) imperf. ➞ pomisliti

    1. pensare:
    misliti zbrano pensare con concentrazione
    mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

    2. pensare, ritenere, credere:
    mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

    3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
    dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
    dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

    4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
    dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
    nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
    ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

    5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
    kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
    s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

    6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
    koga misliš? chi pensavi?

    7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
    ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
    to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
    ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
    treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
    ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
    misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
    misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
    misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
    imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
    verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
    to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
    nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

    B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
    težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
    ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
    (za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
    'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'
  • mogóč (-a -e) adj.

    1. possibile; eventuale; virtuale (tudi fiz. );
    niti najmanjši dvom ni več mogoč non è possibile nutrire il ben minimo dubbio

    2. ves mogoči pren. (številen in raznovrsten) (di) tutto, disparato, possibile (e immaginabile):
    prihajali so vsi mogoči ljudje veniva la gente più disparata
    lepaki vseh mogočih barv manifesti di tutti i colori
    prodaja vse mogoče stvari vende di tutto
    izgovarja se na vse mogoče načine cerca le scuse più possibili e immaginabili
  • molíti (-ím) imperf.

    1. sporgere da; emergere; stendere:
    zvonček že moli izpod snega il bucaneve sporge già di sotto la neve
    moliti roko za vbogajme stendere la mano per l'elemosina
    moliti fige, jezik fare marameo, le boccacce
    šalj. ustaviti se, kjer bog roko ven moli fermarsi all'osteria
    pren. vedeti, kam pes taco moli capire l'antifona, mangiare la foglia
    moliti vse štiri od sebe starsene lungo disteso

    2. porgere, tendere:
    moliti komu dokaze pod nos fornire le prove
  • mondo2 m

    1. svet, vesolje:
    non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
    da che mondo è mondo od zmeraj

    2. zemlja, svet:
    fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
    com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
    in capo al mondo pren. na koncu sveta
    conoscere mezzo mondo veliko potovati
    per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
    il nuovo mondo novi svet, Amerika
    il mondo antico stari svet
    il terzo mondo polit. tretji svet

    3.
    il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
    cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

    4. svet (vrste):
    il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

    5. svet, ljudje, človeštvo:
    non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
    gabbare il mondo prevarati vse
    il mondo presente človeštvo danes
    il mondo civile civilna družba
    il gran mondo, il bel mondo visoka družba

    6. (človeško) življenje:
    dare, mettere al mondo roditi
    lasciare il mondo umreti
    venire al mondo roditi se
    uomo di mondo izkušen mož
    prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

    7. svet, civilizacija:
    il mondo classico klasični svet

    8. svet, srenja, sloj, razred:
    il mondo letterario literati
    il mondo operaio delavci, proletariat

    9. pren. množica, kup:
    avere un mondo di guai imeti kup skrbi

    10.
    mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
    PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
    il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
    tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
  • móst (-ú) m

    1. ponte:
    graditi, minirati most costruire, minare un ponte
    cestni, železniški most ponte stradale, ferroviario
    dvižni most ponte levatoio
    kamniti, leseni, železobetonski most ponte di pietra, di legno, in cemento armato
    pomični most ponte d'equipaggio
    nosilnost mostu portata del ponte
    razpetina mostu luna del ponte
    ločni most ponte ad arco
    viseči most ponte sospeso

    2. pren. ponte; legame:
    graditi most med narodoma gettare un ponte fra due popoli
    podreti vse mostove za seboj tagliare, bruciare i ponti

    3. igre cavallina

    4. kor. ponte

    5. navt. passerella, passatoia:
    navt. poveljniški most ponte di comando

    6. med. (mostiček) ponte; (pri očalih) montatura degli occhiali; anat.
    Varolijev most ponte di Varolio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    alp. ledeniški most ponte del ghiacciaio
    naravni most ponte naturale
    šol. šalj. oslovski most ponte dell'asino
    voj. pontonski most ponte su galleggianti
    avt. zadnji most ponte, assale posteriore
    aer. zračni most ponte aereo
  • mrák (-a) m

    1. crepuscolo, buio:
    mrak se dela imbrunisce
    prvi, pozni mrak crepuscolo, buio fondo, pesto
    jutranji mrak albeggiare, alba
    večerni mrak crepuscolo
    proti mraku verso sera
    delal je dolgo v mrak lavorò fino a notte tarda

    2. buio, oscurità; nebbia:
    mrak nevednosti la nebbia dell'ignoranza

    3. pren. abbattimento, scoraggiamento, depressione

    4. oscurantismo; notte:
    srednjeveški mrak i secoli bui, la notte del Medioevo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mrak mu je izginil z obraza dal suo volto scomparve l'impressione di tristezza, di scoraggiamento
    pren. pred oči mu je stopil mrak perse i sensi, svenne, si sentì mancare
    vse to je že zagrnil mrak tutto è ormai coperto dall'oblio
    bloditi v mraku essere in errore; vivere nell'ignoranza
    rib. loviti ob mrakih pescare nelle notti senza luna
    pren. duševni mrak ottenebrazione della mente, mente ottenebrata
  • mŕtev (-tva -o)

    A) adj.

    1. (ki je umrl, odmrl) morto:
    pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
    na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
    mrtvo listje foglie morte

    2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
    mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

    3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
    Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
    reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
    v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
    mrtva sezona stagione morta, bassa

    4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
    mrtev pogled uno sguardo smorto

    5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
    politično mrtev človek un uomo politicamente morto
    mrtve besede parole morte, disusate

    6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
    živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

    8. mrtva točka pren. punto morto:
    biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

    9. voj.
    mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    aer. spuščati se v mrtvem letu planare
    šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
    ostati mrtva črka restare lettera morta
    biti na mrtvi straži stare sulla breccia
    biti mrtva veja essere un ramo secco
    pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
    biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
    pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
    biti napol mrtev essere mezzo morto
    biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
    teh. mrtva lega punto morto
    igre mrtva karta carta morta
    vet. mrtva kost sopraosso
    bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
    mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
    jur. mrtva roka manomorta
    voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
    trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
    šport. mrtva žoga palla morta
    mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
    lingv. mrtvi jezik lingua morta
    mrtvi rokav acqua morta
    žel. mrtvi tir binario morto
    med. mrtvi zob dente morto
    klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
    mrtvo cepivo vaccino morto
    mrtvo morje mare morto

    B) mrtvi (-a -o) m, f, n
    ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
    kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
    pokopati mrtve seppellire i morti
    napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
    pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
    razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
    na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
    rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti
  • mucchio1 m (pl. -chi) kup, kopica (tudi pren.):
    mucchio di gente množica
    mucchio di uccelli jata ptičev
    mettere tutti in un mucchio pren. metati vse v en koš
    a mucchi na kupe
    avere un mucchio di soldi imeti kup denarja
    sparare nel mucchio pren. napadati vse brez razlike
  • muscolo m

    1. anat. mišica:
    avere muscoli di ferro, di acciaio pren. imeti železne, jeklene mišice

    2.
    muscoli pl. pren. mišice, (telesna) moč:
    certa gente guadagna solo coi muscoli nekateri ljudje služijo le s svojimi mišicami
    essere tutto muscoli slabš. imeti vse samo v mišicah, biti le telesno razvit
    essere senza muscoli, non aver muscoli pren. biti mlahav, brez energije

    3. meso (zaklane živine)

    4. zool. severnoital. (mitilo) klapavica
  • načín (-a) m modo, maniera; modalità:
    analitični, znanstveni način mišljenja modo analitico, scientifico di pensare
    ročni, strojni način izdelave fabbricazione a mano, meccanica
    ameriški način življenja stile di vita americano
    slikati v realističnem načinu dipingere realisticamente
    na noben način in nessun modo
    na vsak način in, ad ogni modo
    na nek način in un certo senso
    gastr. na ... način all'usanza, alla
    na kitajski način all'usanza cinese, alla cinese
    to ni način non è così che si fa, così non si fa
    na svoj način ima prav a modo suo ha ragione
    truditi se na vse (mogoče in nemogoče) načine sforzarsi, impegnarsi in tutti i modi
    gastr. špageti na oglarski način spaghetti alla carbonara
    lingv. glagolski način diatesi, forma
    trpni, tvorni način forma passiva, attiva
    prislovno določilo načina complemento di modo
    muz. tonovski način tonalità, tono, modo
    durov, molov tonovski način modo maggiore, minore
    strojn. način delovanja regime
    način izražanja lit. periodare; lingv. tono
    način mišljenja modo di pensare; mentalità
    obl. način oblačenja foggia, tono
    lit. način pisanja usus scribendi, modo di scrivere
    pren. način življenja treno di vita
  • nad prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja h gornji strani) sopra, al di sopra di:
    balon se je dvignil nad oblake il pallone si alzò sopra le nuvole

    2. (za izražanje premikanja) a, su:
    iti nad petelina andare a caccia dell'urogallo
    planiti nad sovražnika gettarsi sul nemico

    3. (za izražanje presežene mere, visoke stopnje) più di:
    čakati nad dve uri aspettare più di due ore
    ni ga hinavca nad njega non c'è peggior ipocrita (di lui)

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na zgornji strani česa) su, sopra:
    letalo kroži nad mestom l'aereo vola sulla città
    noga nad kolenom la gamba sopra il ginocchio
    vladati nad kom regnare su qcn.
    zmaga nad fašizmom la vittoria sul fascismo

    2. (za izražanje presežene mere) sopra, al disopra di:
    proizvodnja je nad deželnim povprečjem la produzione supera la media regionale, è al di sopra della media regionale

    3. (za izražanje področja duševne dejavnosti) di, sul conto di:
    zmotiti se nad prijateljem sbagliare sul conto dell'amico
    maščevati se nad sovražnikom vendicarsi del nemico

    4. (za izražanje vzroka za čustveno stanje) di, a causa di, per:
    jokati nad kom piangere per uno
    uživati nad nesrečo nekoga tripudiare della disgrazia di uno
    zgražati se nad početjem sdegnarsi del comportamento di
    pameten nad svoja leta assennato per la sua età
    biti (komu)
    kaj nad vse onorare, rispettare qcs. più di tutto
    pog. biti zmeraj nad kom scocciare, importunare qcn. con richieste, pretese
    imeti kaj nad sabo avere l'assillo di, essere assillato da
  • naklátiti (-im)

    A) perf.

    1. abbacchiare

    2. pejor. raccontare, dire sciocchezze, stupidaggini:
    naklatiti vse mogoče neumnosti raccontare un sacco di stupidaggini

    B) naklátiti se (-im se) perf. refl. pren. vagabondare;
    naklatiti se od vseh strani giungere da ogni dove
  • namázan (-a -o) adj.

    1. spalmato; lucidato

    2. ingrassato, lubrificato

    3. pren. imbellettato; pren.
    imeti dobro namazan jezik avere la parlantina sciolta, avere molta chiacchiera
    biti z vsemi mažami namazan essere un furbo di tre cotte
    življenje mu je z medom namazano vive come un pascià, come un papa
    iti vse kot namazano andare liscio come l'olio
  • napénjati (-am) | napéti (-pnèm)

    A) imperf., perf.

    1. tendere, tirare:
    napeti vrv tendere la fune
    napeti strune tendere le corde

    2. gonfiare (vele) (tudi ekst.)
    napenjati želodec gonfiare lo stomaco

    3.
    napenjati mišice tendere i muscoli
    napenjati oči fissare gli occhi, lo sguardo
    napenjati spomin fare uno sforzo di memoria
    napenjati možgane pensare, meditare intensamente
    anat. napenjati glasilke forzare le corde vocali

    B) napénjati se (-am se) | napéti se (-pnèm se) imperf., perf. refl.

    1. gonfiarsi, igrossare, crescere:
    reke se napenjajo i fiumi stano ingrossando
    les se je napel il legno si è gonfiato

    2. sforzarsi, faticare; impegnarsi:
    vse dneve se napenja z učenjem tutti i giorni fatica a studiare

    3. (bahati, pobahati se, postaviti, postavljati se) vantarsi, darsi arie:
    pred njo se rad napenja in sua presenza ama darsi delle arie
  • napréči (-préžem) | naprézati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. attaccare al carro (bestie)

    2. pren.
    napreči vse sile compiere ogni sforzo

    B) napréči se (-préžem se) | naprézati se (-am se) perf., imperf. refl. faticare, sgobbare; sforzarsi
  • naróbe

    A) adv.

    1. alla rovescia, a rovescio; di traverso:
    obuti nogavico narobe mettere la calza alla rovescia

    2. alla rovescia, male, in modo errato:
    narobe narediti, odgovoriti fare, rispondere in modo errato
    ne bi bilo narobe, če bi poklicali zdravnika non sarebbe male chiamare il medico, mandare per il medico
    pren. če ga ni pravi čas domov, je že narobe se non viene a casa in tempo, sono guai
    ni prišel, morda je kaj narobe non è venuto, ci saranno dei problemi, starà forse male
    iron. v njegovi glavi je nekaj narobe non ha tutte le rotelle a posto
    pog. vse nam gre, nam hodi narobe ci va tutto di traverso
    narobe je stopil in si zvil nogo ha fatto un passo brusco e si è slogato il piede

    3. pren. al contrario; anzi, all'opposto:
    hlev ima prevelika okna, hiša pa narobe la stalla ha le finestre troppo grandi, all'opposto della casa
    ni dolgočasno, narobe, še zabavno je non ci si annoia, anzi ci si diverte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narobe računati abbacare
    pren. narobe izgovoriti storpiare
    narobe razrezati cincischiare
    narobe razumeti fraintendere

    B) naróbe adj. inv.
    narobe stran rovescio
    narobe junak antieroe
    narobe svet mondo alla rovescia
  • navduševánje (-a) n animazione, infervoramento:
    navduševanje za vse tuje esterofilia
  • navzkríž adv.

    1. di traverso, per traverso, trasversalmente, obliquamente; in croce:
    položiti roke navzkriž incrociare le braccia

    2. (križem) qua e là, senza ordine, alla rinfusa

    3. (v povedni rabi)
    biti, iti navzkriž contrastare, essere in conflitto (interessi)
    biti, priti navzkriž essere in disaccordo, litigare
    pog. hoditi navzkriž creare difficoltà, complicazioni
    vse mi hodi navzkriž non me ne va bene una