Franja

Zadetki iskanja

  • piacere2 m

    1. zadovoljstvo:
    una notizia che mi fa piacere prijetna novica
    Franco Rossi - Piacere! Franco Rossi - Me veseli! Drago mi je! (pri predstavljanju)

    2. užitek, veselje; usluga:
    i piaceri dello spirito duhovni užitki
    fare un piacere (a) storiti uslugo komu
    per piacere prosim!

    3. želja:
    vino a piacere vina po želji, po mili volji
  • pijàn (-ána -o) adj.

    1. ubriaco, ebbro, avvinazzato; pog. cionco, imballato, sbronzo:
    pijan kot čep, kot klada, kot krava ubriaco fradicio

    2. pren. ebbro;
    pijan od ljubezni, od veselja ebbro d'amore, di gioia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fino all'incoscienza
    belega kruha biti pijan essere insolente (per l'abbondanza)
    motati se okrog mize kakor pijana muha muoversi barcollando come ubriaco
    pijana veselica gozzoviglia, bagordo
    PREGOVORI:
    kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
  • píten (-tna -o) adj. bevibile, potabile; rel.
    pitna daritev libagione, libatorio
    posoda za pitno daritev vaso libatorio
    pitna voda acqua potabile
    pitno vino vino bevibile, gradevole
  • píti (píjem) imperf.

    1. bere:
    piti čaj, kavo, vino bere il tè, il caffè, il vino
    hlastno piti bere avidamente
    piti počasi bere lentamente, centellinare
    piti čez mero strabere
    piti na dušek, po malem bere a garganella, sorseggiare
    piti kot goba, krava, žolna bere come una spugna
    piti na zdravje bere, brindare alla salute

    2. (uživati alkoholne pijače) bere; pren.
    piti na žive in mrtve bere a più non posso

    3. pren. ammirare, godere; attingere:
    pil je lepoto polj godeva la bellezza della campagna
    iz njenih besed je pil tolažbo traeva consolazione dalle sue parole

    4. pren. assorbire, esaurire:
    neprestano delo mu pije moči il continuo lavoro esaurisce le sue forze

    5. (vsrkavati) assorbire:
    goba pije la spugna assorbe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    piti besede z odprtimi usti ascoltare attentamente, pendere dalle labbra di, bere le parole di
    pren. piti komu kri succhiare il sangue a qcn.
    piti kaj z materinim mlekom succhiare col latte materno
    piti iz čaše modrosti, učenosti farsi, diventare saggio, erudito
    ne vedeti, kdo pije in kdo plača gestire male, in modo sconclusionato
    piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
  • pò | po

    A) adv.

    1. (per) ciascuno:
    v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
    vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

    2. per, ○:
    sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
    korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

    3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
    jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
    inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

    B) po prep. (s tožilnikom)

    I. per, ○:
    poslati po zdravnika chiamare il medico
    skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

    2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

    3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
    po božje častiti venerare come Dio, come un dio
    po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
    skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
    hoditi po gozdu andare per il bosco
    ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

    2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
    stopati po cesti andare per la strada
    plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

    3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
    seči po knjigi prendere un libro
    iti po opravkih adempiere impegni
    iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

    4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
    povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
    vprašati po imenu chiedere il nome
    potreba po jedi bisogno di mangiare
    pohlep po denarju avidità di denaro
    žalovati po kom piangere qcn.

    5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
    po plačilu dietro pagamento
    po povzetju dietro consegna
    po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
    po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
    po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

    6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
    spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
    oblačiti se po modi vestire alla moda
    igrati po notah suonare secondo le note

    7. (za izražanje sredstva) per:
    poslati po pošti spedire per posta

    8. (za izražanje vzroka) per, da:
    po tvoji krivdi per colpa tua
    sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

    9. (za izražanje izvora) di, da:
    okus po čokoladi sapore di cioccolato
    smrdeti po žganju puzzare di acquavite
    po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

    10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
    plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
    obsoditi po krivem condannare ingiustamente
    jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
    po dekretu giusta il decreto

    11. (za izražanje mere) a:
    jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
    plačevati po kosu pagare al pezzo

    12. (za izražanje cene) a:
    po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
    po čem je vino? a quanto è il vino?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
    J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
    pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
    po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
    pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
    priti po slovo venire ad accomiatarsi
    šport. zmagati po točkah vincere ai punti
    vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
    po abecednem redu alfabeticamente
    po kronološkem redu in ordine cronologico
    po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
    po drobcih minutamente
    po dva in dva a due a due
    jur. po hitrem postopku per direttissima
    po krivici immeritatamente
    po lastni ceni a prezzo di costo
    po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
    po malem a spizzichi
    po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
    po materini strani in linea materna
    teta po materi zia materna
    po mornarsko alla marinara
    po možnosti possibilmente
    po nagnjenosti tendenzialmente
    po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
    po običaju tradizionalmente
    (naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
    po predpisih normativamente
    po rodu oriundo (adj.)
    Tržačan po rodu oriundo di Trieste
    po sebi razumljivo implicitamente
    po splošnem mnenju a detta di tutti
    (pluti) po toku (navigare) a seconda
    po videzu all'aspetto
    pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
    po vseh štirih carponi
    PREGOVORI:
    po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
    gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza
  • pocedíti (-ím) | pocéjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. pog. bere, scolare, scolarsi:
    celo steklenico vina je pocedil si è scolato tutta una bottiglia di vino

    2. pog. pren.
    pocediti jo andarsene, svignarsela, scappare, far tela

    B) pocedíti se (-ím se) | pocéjati se (-am se) perf., imperf. refl. scolare, sgocciolare; pren.
    ob pogledu na bogato obloženo mizo so se mu pocedile sline alla vista della tavola riccamente imbandita gli venne l'acquolina in bocca
  • poēma m (pl. -mi)

    1. lit. pesnitev:
    i poemi di Omero Homerjevi pesnitvi
    poema sinfonico simfonična pesnitev

    2. ekst. dolgovezen spis

    3. pren. poezija:
    un vino che è un poema vino, ki je prava poezija; ekst. šalj. ekstravaganca; čuden, smešen patron
  • pokončáti (-ám) | pokončeváti (-újem) perf., imperf.

    1. (ubiti, ubijati) uccidere, sterminare, massacrare

    2. distruggere:
    šalj. pokončati še en liter scolarsi, far fuori un secondo litro di vino
  • pokúsiti (-im) | pokúšati (-am) perf., imperf. assaggiare, gustare; provare; sentire; knjiž. delibare; degustare:
    povabil jih je, da bi pokusili novo vino li invitò a gustare, ad assaggiare il vino nuovo
    pokusi, kako dobro je tole vino senti com'è buono questo vino
  • polovíčka (-e) f dem. od polovica metà:
    popiti polovičko bere mezzo litro (di vino)
    pokaditi polovičko fumare mezza sigaretta
  • polpenèč (-éča -e) adj.
    polpeneče vino vino lievemente spumante
  • polsládek (-dka -o) adj.
    polsladko vino vino semisecco, amabile
  • ponaredíti (-ím) | ponaréjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. falsificare, contraffare, falsare:
    ponarejati bankovce falsificare banconote

    2. sofisticare, adulterare, manipolare, truccare:
    ponarediti vino manipolare, adulterare, sofisticare il vino
    ponarediti kos pohištva truccare un mobile
    ponarediti rezultate volitev truccare le elezioni

    B) ponaréjati se (-am se) imperf., refl. (pretvarjati se) fingere, affettare
  • ponarejèn (-êna -o) adj. contraffatto, falsificato, falso; adulterato, sofisticato; finto, spurio:
    ponarejeni dokumenti, denar documenti, denaro falsificati
    ponarejeno vino vino adulterato, sofisticato
  • pòp1 (pôpa) m

    1. rel. pope, papasso

    2. pejor. prete;
    reči bobu bob in popu pop dire pane al pane e vino al vino
  • poplákniti (-em) | poplakováti (-újem) perf., imperf.

    1. sciacquare

    2. lavare via;
    poplakniti jezo, žalost z vinom mandar giù la rabbia, il dolore col vino
    poplakniti kosilo z vinom annaffiare il pranzo col vino
    pren. poplakniti si suho grlo sciacquarsi la gola
  • porêklo (-a) n

    1. origine, provenienza; knjiž. schiatta, lignaggio, stirpe:
    pisatelj španskega porekla uno scrittore oriundo spagnolo

    2. (poreklo glede na nastanek) origine; provenienza:
    označba porekla blaga indicazione della provenienza della merce
    vino s kontroliranim poreklom vino doc, vino con denominazione di origine controllata
  • pórtski (-a -o) adj.
    portsko vino porto, vino di Porto
  • posrébati (-am, -ljem) perf.

    1. sorbire, sorseggiare, centellinare

    2. (popiti) bere, scolare:
    skupaj posrebati steklenico vina scolarsi un fiasco di vino

    3. knjiž. (posušiti) seccare, asciugare, prosciugare:
    veter je posrebal luže il vento prosciugò le pozzanghere
  • potočíti (-tóčim) perf. ➞ točiti versare:
    potočiti vse vino finire il vino
    pren. niti solze ni potočil non ha versato neppure una lacrima