Franja

Zadetki iskanja

  • accomodamento m poravnava, sporazum:
    dopo lunga discussione vennero ad un accomodamento po dolgi razpravi so se sporazumeli
  • accoppiamento m

    1. parjenje:
    non sempre l'accoppiamento delle bestie in cattività dà luogo alla riproduzione po parjenju živali v ujetništvu pogosto ne pride do reprodukcije

    2. druženje, združitev

    3. tehn. spoj
  • affluēnte

    A) agg. pritočen, pritekajoč

    B) m pritok:
    gli affluenti di destra del Po desni pritoki Pada
  • affollare

    A) v. tr. (pres. affōllo)

    1. napolniti, nagnesti:
    affollare un locale napolniti lokal

    2. pren. knjižno pritiskati (na koga), preobremeniti, preobremenjevati:
    affollare di lavoro preobremenjevati z delom

    B) ➞ affollarsi v. rifl. (pres. mi affōllo) gnesti se; zgrniti, zgrinjati se (tudi pren.):
    molti pensieri mi si affollavano nella mente mnogo misli se mi je podilo po glavi
  • aggraticciare

    A) v. tr. (pres. aggraticcio) splesti v leso, povezati

    B) ➞ aggraticciarsi v. rifl. (pres. mi aggraticcio)

    1. redko prepletati se

    2. trdno se okleniti, oklepati

    3. vzpenjati se:
    le viti si aggraticciano agli olmi trte se vzpenjajo po brestih
  • agnoscírati (-am) perf., imperf. knjiž. (prepoznati; priznati) riconoscere:
    agnoscirati po glasu riconoscere dalla voce
  • agognare v. tr. (pres. agogno) hrepeneti, koprneti, hlepeti:
    agognare la ricchezza hlepeti po bogastvu
    raggiungere la meta agognata doseči zaželeni cilj
  • altro

    A) agg.

    1. drug, drugačen:
    erano altri tempi bili so drugi časi

    2. drug, ostal:
    ero solo, gli altri ospiti se ne erano andati bil sem sam, drugi gostje so namreč odšli

    3. nov, drugi:
    sono sorte altre difficoltà pojavile so se nove težave
    ripetilo un'altra volta ponovi še enkrat
    un altro Casanova drugi Casanova

    4. prejšnji, prihodnji:
    l'altr'anno lani
    l'altro giorno ondan, zadnjič, pred nekaj dnevi
    ieri l'altro predvčerajšnjim
    domani l'altro pojutrišnjem
    l'altra domenica prihodnjo nedeljo
    quest'altr'anno prihodnje leto

    5.
    chiunque altro kdorkoli drug
    noi altri mi
    voi altri vi

    B) pron. drug:
    un altro avrebbe agito diversamente kdo drug bi na tvojem mestu drugače ravnal
    è diventato un altro postal je drug človek
    è una ragione come un'altra to je razlog kot vsak drugi
    alcuni vennero, altri no nekateri so prišli, drugi ne
    si aiutano l'un l'altro pomagajo drug drugemu

    C) m drugo:
    non ho altro da aggiungere nič drugega nimam dodati
    che altro ti manca? kaj ti še drugega manjka?
    non fa altro che dormire ne počne drugega, kot da spi; samo spi
    altro è dire, altro è fare eno je govoriti, drugo storiti
    stupido che non sei altro! presneti tepec!
    non ci mancava altro samo še tega je manjkalo
    per altro sicer, vendar
    più che altro predvsem
    senz'altro seveda, vsekakor
    un altro po' še malo
    se non altro vsaj
    altro che! kajpak! seveda!
  • alzare

    A) v. tr. (pres. alzo)

    1. dvigniti, dvigovati, vzdigniti (tudi pren.):
    alzare il capo dvigniti glavo
    alzare le carte privzdigniti karte
    alzare la cresta pren. postati prevzeten; upreti se
    alzare il gomito preveč popiti
    alzare le mani su qcn. dvigniti roko nad koga
    alzare i prezzi dvigniti, povišati cene
    alzare le spalle skomigniti z rameni
    alzare i tacchi pren. pokazati pete
    alzare le vele razpeti jadra, odpluti
    alzare la voce povzdigniti glas, zavpiti

    2. vzdigniti, zvišati:
    alzare la casa di un piano zvišati hišo za eno nadstropje

    3. sezidati, zgraditi:
    hanno alzato nuovi palazzi in pochissimo tempo v zelo kratkem času so zgradili nove stavbe

    B) ➞ alzarsi v. rifl. (pres. mi alzo)

    1. dvigniti, dvigovati se, narasti, naraščati:
    dopo l'ultima pioggia il livello del fiume si è alzato po zadnjem deževju je nivo reke narasel

    2. vstati, opomoči si:
    dopo la malattia non si è più alzato po bolezni si ni več opomogel

    3. vziti, vzhajati:
    il sole si è alzato sonce je vzšlo
  • amatriciano

    A) agg.

    1. geogr. ki se nanaša na Amatrice

    2.
    spaghetti all'amatriciana kulin. špageti po amatriško

    B) m (f -na) prebivalec (-lka) mesta Amatrice
  • amazzone f

    1. mitol. amazonka

    2. možača, odločna ženska

    3. jahalka:
    cavalcare all'amazzone jezditi po amazonsko, jahati z obema nogama na strani sedla

    4. amazonka, ženska jahalna obleka
  • ammissione f

    1. pripustitev, sprejem:
    esame d'ammissione sprejemni izpit
    chiedere l'ammissione a un concorso prijaviti se na natečaj

    2. priznanje:
    l'ammissione di una colpa priznanje krivde

    3. soglašanje:
    per comune ammissione po splošnem mnenju
  • ammodernare v. tr. (pres. ammodērno)

    1. prenoviti, prenavljati; predelati, prekrojiti (po najnovejši modi):
    ammodernare la foggia di un vestito prekrojiti obleko po najnovejši modi

    2. posodobiti, modernizirati, izpopolniti:
    ammodernare un metodo posodobiti metodo
  • amore m

    1. ljubezen:
    amore fraterno, filiale bratovska, otroška ljubezen
    amore paterno, materno očetovska, materinska ljubezen
    amore per un amico ljubezen do prijatelja
    essere tutto amore biti naklonjen
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    d'amore e d'accordo v lepi slogi, složno
    per l'amor di Dio! za božjo voljo!
    per amore di qcn. komu na ljubo
    fallo per amor mio stori to meni na ljubo!
    per amore di qcs. zaradi:
    per amore di pace zaradi ljubega miru
    amore di sé sebičnost
    amor proprio samoljubje

    2.
    amore infelice, sensuale, platonico nesrečna, čutna, platonska ljubezen
    fare all'amore, fare l'amore con qcn. ljubiti se s kom
    figlio dell'amore evfemistično nezakonski otrok
    patire, soffrire il mal d'amore prestajati, trpeti ljubezenske muke

    3.
    amore della patria, dell'umanità ljubezen do domovine, do človeštva
    provare amore per gli oppressi čutiti ljubezen do zatiranih
    amore per le arti, per la matematica ljubezen do umetnosti, do matematike

    4. ljubezen, navezanost, pohlep:
    amore del denaro, del lusso, del potere pohlep po denarju, po razkošju, po oblasti
    amore per la vita, per i piaceri ljubezen do življenja, do užitkov

    5.
    è venuto all'appuntamento il tuo amore? ali je tvoja ljubezen prišla na zmenek?
    la bambina è proprio un amore deklica je pravi srček
    canta che è un amore čudovito poje

    6.
    amori pl. ljubezenske dogodivščine:
    non fa che parlare dei suoi amori ne počne drugega, kot da pripoveduje o svojih ljubezenskih dogodivščinah
    PREGOVORI: il primo amore non si scorda mai preg. prva ljubezen ne zarjavi
    chi è sfortunato al gioco è fortunato in amore nesreča pri igri, sreča v ljubezni
    l'amore non fa bollir la pentola preg. ljubezen gre skozi želodec
  • anca f bok; kolk; bedro:
    menare anca hoditi
    avere buona anca biti dober hodec
    muovere le anche migati z boki
    dare d'anche pobegniti
    battersi l'anca tolči se po bokih (v znak žalosti, obupa)
  • ancora

    A) avv.

    1. (za označevanje kontinuitete dejanja) še:
    stava ancora dormendo spal je še

    2. (doslej, za zdaj) še:
    non è ancora pronto ni še nared

    3. (takrat, tedaj) še:
    io ero ancora un bambino jaz sem bil še otrok

    4. še, spet:
    proverò ancora bom še poskusil

    5. (označuje dodatek) še:
    ne vuoi ancora un po'? bi še malo?

    B) cong. še, celo:
    tu sei ancora più fortunato ti si še srečnejši
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • anēlito m

    1. knjižno težko dihanje, sopenje, sopihanje:
    mandare l'ultimo anelito izdihniti

    2. pren. hrepenenje, hlepenje:
    anelito di gloria hrepenenje po slavi
  • annodare

    A) v. tr. (pres. annōdo) zavozlati; zvezati:
    annodare i lacci delle scarpe zavezati vezalke na čevljih
    annodare relazioni pren. navezati odnose

    B) ➞ annodarsi v. rifl. (pres. mi annōdo) zavozlati si, zvezati si:
    annodarsi la cravatta zavezati si kravato
    il gomitolo si è tutto annodato klobčič se je čisto zapletel, zavozlal; pren. zmesti se, zaplesti se:
    dopo alcuni bicchieri la lingua gli si annodava po nekaj kozarcih se mu je jezik zapletal
  • antico

    A) agg. (m pl. -chi) star, starinski; staromoden:
    il buon tempo antico dobri stari časi
    Antico Testamento sveto pismo stare zaveze
    età antica stari vek
    in antico v davnini
    all'antica po starem, starinsko

    B) m pl. starodavniki, predniki