ànti adv. nareč. (menda) mica:
anti ne boš rekla, da je taka lepa ljubezen greh? non dirai mica che un amore così bello sia peccato?
Zadetki iskanja
- anticamera f predsoba, čakalnica:
fare anticamera dolgo čakati na sprejem
non mi passa neppure per l'anticamera del cervello na kraj pameti mi ne pride - anzi
A) cong.
1. nasprotno, prej, kje pa:
non mi è antipatico, anzi! ni mi zoprn, prav nasprotno!
disturbo? anzi! ali motim? kje pa!
2. ali bolje, ali raje:
ti telefonerò, anzi verrò! telefoniral ti bom, ne, kar pridem
3.
anzi che namesto; rajši kot; ➞ anziché
4.
anzi che no kar, precej; nekoliko:
è vecchio anzi che no kar precej star je
5. celo, kaj še (podkrepljeno):
verrò presto, anzi prestissimo pridem kmalu, kar najhitreje
B) prep. knjižno pred:
anzi sera pred večerom
anzi tempo, anzi tutto, anzi detto ➞ anzitempo, anzitutto, anzidetto
C) avv. knjižno prej
poc'anzi maloprej
te l'ho detto poc'anzi maloprej sem ti povedal - approdare1 v. intr. (pres. apprōdo)
1. navt. pristati (ladja)
2. pren. uspeti, doseči:
non approdare a nulla ne doseči ničesar - appropriare
A) v. tr. (pres. apprōprio)
1. dati v last; pripisati:
appropriarsi l'eredità prilastiti si dediščino
2. knjižno prilagoditi, prilagajati, aplicirati:
appropriare un principio a un'idea prilagoditi načelo neki ideji
B) ➞ appropriarsi v. rifl. (pres. mi apprōprio) redko pristajati:
questo colore non ti si appropria ta barva ti ne pristaja dobro - ardire, ardirsi
A) v. intr., v. rifl. (pres. ardisco) upati si, drzniti si:
non ardiva protestare ni si upal oporekati
B) m drznost; predrznost, domišljavost:
il suo ardire non conosce limiti njegova predrznost ne pozna meja - argomento m
1. dokaz, sklep, argument:
addurre argomenti navajati dokaze
2. priložnost, razlog, motiv, spodbuda:
è un ottimo argomento per seguire il suo esempio to je odlična priložnost, da se ravnamo po njegovem zgledu
3. znak, znamenje, indic:
argomenti inequivocabili di colpa jasna znamenja krivde
4. tema, snov, vsebina (razgovora, dela):
toccare un argomento delicato dotakniti se kočljive teme
cambiare argomento preiti na drugo temo
uscire dall'argomento ne držati se teme, zaiti
entrare in argomento načeti temo - arrēsto m
1. ustavljanje:
è proibito scendere prima dell'arresto del treno prepovedano je izstopati, preden se vlak ne ustavi
2. obotavljanje, odlašanje, zamuda:
senza arresto nemudoma, brez odlašanja
battuta d'arresto prekinitev, presledek
3. strojn. kotvica, zapirač:
leva d'arresto ročica za zaustavljanje, blokiranje
4. šport prekinitev igre; zaustavljanje žoge
5. pravo aretacija, pripor:
dichiarare in arresto qcn. voj. aretirati koga
essere in stato di arresto biti aretiran, v priporu
arresto domiciliare hišni pripor
mandato di arresto zaporni nalog
6. voj. (zlasti v pl.) pripor; zapor (za častnike):
mettere agli arresti kaznovati z zaporom
arresti di rigore strogi zapor - arretrare
A) v. tr. (pres. arrētro) potegniti nazaj, umakniti
B) v. intr. umakniti se, iti nazaj, odstopiti (tudi pren.):
non arretrerò dai miei propositi ne bom odstopil od svojih namer
non arretrò di un passo niti za korak ni odstopil - arrivare v. intr. (pres. arrivo)
1. priti, dospeti:
arrivare alla laurea priti do diplome
arrivare sopra, addosso pren. priti nenadoma
arrivare al fine doseči cilj
non arrivare a dire, a proferire una parola ne priti do besede
a che punto è arrivato col suo lavoro? kako daleč ste z delom?
arrivare correndo priteči
arrivare tardi, in ritardo zamuditi, zakasniti
arrivare di buon'ora priti zgodaj
2. doseči (kaj):
arrivare a un certo prezzo doseči ceno; pren. razumeti:
Non ci arrivi? Eppure è molto semplice Ne razumeš? Pa vendar je zelo preprosto
3. priti (do), segati (do), dočakati:
le vette dei monti pare arrivino fino al cielo zdi se, kot bi vrhovi gora segali do neba
questa pelliccia arriverà a un milione e mezzo di lire to krzno bo stalo kak milijon pa pol lir
è arrivato felicemente a ottant'anni srečno je dočakal osemdeset let
se continua così arriveremo a odiarci če bo šlo tako naprej, se bomo še zasovražili
4. uveljaviti se, uspeti:
tu desideri solo arrivare tebi je samo do uspeha
PREGOVORI: chi tardi arriva male alloggia preg. kdor dolgo spi, obira kosti; kdor zadnji pride, zadnji melje - arte f
1. umetnost:
opera d'arte umetniško delo
belle arti likovna umetnost
arti figurative likovna umetnost
arte sacra cerkvena umetnost
l'arte per l'arte larpurlartizem
arte applicata uporabna umetnost
critico d'arte umetnostni kritik
intenditore d'arte poznavalec umetnosti
storia dell'arte umetnostna zgodovina
mostra d'arte barocca razstava baročne umetnosti
arte drammatica dramska umetnost
settima arte sedma umetnost, film
nome d'arte umetniško ime, psevdonim:
Antonio de Curtis in arte Totò Antonio de Curtis z umetniškim imenom Totò
2. obrt, rokodelstvo:
l'arte del fabbro kovaška obrt
esercitare un'arte opravljati obrt
l'arte di Michelaccio šalj. lenoba
essere senz'arte né parte nič ne znati delati
3. hist. ceh
4. umetnija, veščina:
l'arte della guerra vojaška veščina
eseguire un lavoro a regola d'arte odlično opraviti neko delo
5. spretnost; zvijačnost:
ha l'arte di farsi apprezzare pren. zna napraviti tako, da ga ljudje cenijo
ad arte namenoma:
diffondere ad arte voci allarmistiche namerno širiti vznemirljive novice
arti magiche umetnost čaranja, čaranje
PREGOVORI: impara l'arte e mettila da parte preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna - asino
A) m
1. zool. osel (Equus asinus)
2. osel; nevednež, neotesanec, bedak, kmetavzar:
fare l'asino obnašati se kot osel (neumno in smešno); dobrikati se zaljubljeno
legare l'asino dove vuole il padrone poslušno ubogati
lavare la testa all'asino storiti kaj nekoristnega
calcio dell'asino zaničevanje ali nehvaležnost do nekoga, ki je izgubil svoj visoki položaj in moč
a schiena d'asino pren. izbočen, konveksen
bellezza dell'asino pren. pog. mladostna telesna lepota
fare, essere come l'asino di Buridano pren. obsedeti med dvema stoloma, ne vedeti, komu bi se pridružil
è un asino calzato e vestito to ti je kronan osel
asino risalito obogateli kmetavzar
PREGOVORI: meglio un asino vivo che un dottore morto preg. bolje živ osel kakor mrtev učenjak
B) agg. redko neveden, neotesan, bedast - aspettare v. tr. (pres. aspētto) čakati, pričakovati:
aspettare gente a pranzo pričakovati goste na kosilo
aspettare la palla al balzo pren. čakati na ugodno priložnost
aspettare qcn. al varco pren. čakati, da se kdo izkaže v težavnem trenutku
qui t'aspettavo! pren. tu sem te čakal!
farsi aspettare pustiti se čakati, zamuditi (na sestanek)
aspettare un bambino pričakovati otroka, biti noseča
aspettare la manna, la provvidenza pren. čakati na mano z nebes
c'era da aspettarselo to je bilo treba pričakovati
ma che aspetti? kaj vendar čakaš?
aspetta! počakaj! stoj!
aspetta che ti sistemo io le počakaj, ti že pokažem
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri - aspettazione f knjižno
1. pričakovanje, čakanje:
contro ogni aspettazione tutto andò per il meglio proti vsem pričakovanjem je šlo vse v najlepšem redu
2. pričakovanje, upanje:
rispondere all'aspettazione izpolniti pričakovanje
venir meno all'aspettazione, deludere l'aspettazione ne izpolniti pričakovanj - assai
A) avv.
1. dosti, dovolj:
ho mangiato assai dosti sem jedel
ne ho assai di qcn., qcs. koga, česa imam čezinčez dovolj
2. zelo, mnogo, veliko:
è assai più bello di quanto pensassi veliko lepši je, kot sem mislil
è assai se ti credo le težko ti verjamem; (za glagolom)
è un uomo che beve assai to je človek, ki veliko pije
3. (v antifrastični rabi, ironično) nič:
m'importa assai! me nič ne briga!
B) agg. invar. mnog:
c'era assai gente bilo je mnogo ljudi
C) m invar. mnogi:
sono assai quelli che la pensano così mnogi tako mislijo, veliko jih je, ki tako mislijo
eravamo in assai a volerlo veliko nas je to hotelo
PREGOVORI: l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro - assēnso m privolitev, pristanek, soglasje:
dare il proprio assenso dati soglasje, privoliti
negare il proprio assenso ne dati soglasja, ne privoliti
i minorenni non possono contrarre matrimonio senza l'assenso dei genitori mladoletniki ne morejo skleniti zakonske zveze brez privolitve staršev - assicurare
A) v. tr. (pres. assicuro)
1. jamčiti, zagotoviti; zagotavljati:
assicurare una buona retribuzione zajamčiti dobro plačilo
ti assicuro che non accadrà nulla zagotavljam ti, da se ne bo nič zgodilo
2. varovati, ščititi:
assicurare i propri beni zavarovati svoje imetje
3. pritrditi, pričvrstiti:
assicurare qcs. con ganci, corde pričvrstiti kaj s kavlji, z vrvmi
assicurare qcn. alla giustizia pren. prijeti koga
4. pravo zavarovati:
assicurare la casa contro gli incendi zavarovati hišo proti požaru
B) ➞ assicurarsi v. rifl. (pres. mi assicuro)
1. prepričati se:
assicurarsi che nessuno ascolti prepričati se, da nihče ne prisluškuje
2. pravo zavarovati se - astrazione f abstrakcija, odmišljanje:
fare astrazione da qcs. ne gledati na kaj, ne upoštevati česa - attaccare
A) v. tr. (pres. attacco)
1. prilepiti, zlepiti, pripeti, prišiti, pribiti, obesiti, zapreči, priklopiti:
attaccare le maniche a un abito prišiti rokave na obleko
attaccare un quadro obesiti sliko
attaccare i cavalli alla carrozza konje vpreči v kočijo
attaccare un bottone prišiti gumb
2. pren. pog. nadlegovati
3. napasti, napadati (tudi pren.):
attaccare il governo napasti, kritizirati vlado
la tisi gli attacca i polmoni jetika napada njegova pljuča
4. začeti:
attaccare battaglia začeti boj
attaccare lite spreti se
attaccare un brano musicale zaigrati skladbo
attaccare discorso con qcn. začeti pogovor s kom
attaccare alle quattro začeti delati ob štirih
5. okužiti:
mi ha attaccato il morbillo okužil me je z ošpicami
6. pritakniti, podtakniti:
attaccare il fuoco a qcs. podtakniti ogenj, zažgati kaj
B) v. intr.
1. oprijeti se, zlepiti se:
questa vernice non attacca ta lak se ne prijemlje
2. ukoreniniti se, prijeti se; pren. uspevati:
le tue idee non attaccano tvoje ideje se niso prijele, nimajo uspeha
non attacca! pog. ne bo držalo!
3. začeti se:
il concerto attaccò con una suite di Bach koncert se je začel z Bachovo suito
C) ➞ attaccarsi v. rifl. (pres. mi attacco)
1. prijeti se:
attaccarsi al fiasco pog. hlastno piti
2. prismoditi se - attagliarsi v. rifl. (pres. mi attaglio) podati se, spodobiti se; koristiti:
questo atteggiamento non ti si attaglia tako obnašanje se ti ne poda