Franja

Zadetki iskanja

  • tèšč (-a -e)

    A) adj. digiuno; a stomaco vuoto:
    (v predik. rabi) biti tešč essere digiuni, a stomaco vuoto; non aver mangiato niente

    B) tèšči (-a -e) m, f, n
    samo tešči lahko dajo kri soltanto le persone che non hanno mangiato niente possono dare il sangue
    vzeti zdravilo na tešče prendere la medicina a stomaco vuoto
    pren. že na tešče je pijan è ubriaco fin dal primo mattino
  • topníštvo (-a) n voj. artiglieria:
    poljsko, gorsko topništvo artiglieria da campagna, da montagna
    lahko, težko topništvo artiglieria leggera, pesante
  • túj (-a -e)

    A) adj. altrui:
    posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
    bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

    2. estraneo, forestiero:
    uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

    3. altro:
    ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

    4. straniero, estero; forestiero:
    učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
    sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
    potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
    tuj državljan cittadino straniero

    5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
    počutiti se tujega sentirsi estraneo

    6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
    kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

    7. estraneo, lontano:
    vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
    biti tuj essere impersonale, distaccato
    živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
    povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
    kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
    lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
    lingv. tuj element esotismo
    šport. tuji igralec oriundo
    hist. tuji vojak ausiliario

    B) túji (-a -e) m, f, n
    misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
    iti na tuje andare all'estero
  • uno, un

    A) agg. (f una)

    1. eden, en, ena:
    la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
    in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah

    2. ekst. en sam:
    non ho un soldo in tasca brez ficka sem
    a un modo, d'un modo enako, na enak način
    a un tempo istočasno, hkrati
    a una voce enoglasno, skladno

    3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
    la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika

    4. (število) eden:
    il numero uno è dispari število eden je liho
    numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
    un farabutto numero uno lopov številka ena
    nemico pubblico numero uno največji sovražnik države

    B) m (f una) (število) eden:
    è l'una ura je ena
    uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
    a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
    uno che sia uno niti eden
    uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
    essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
    marciare in fila per uno korakati v gosjem redu

    C) art. indeterm. (f una)

    1. neki, neka:
    prestami un libro posodi mi knjigo

    2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
    questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev

    3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
    ma è un bambino! saj je vendar otrok!

    4. pleon. približno:
    starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo

    Č) pron. (f una; m pl. uni)

    1. nekdo:
    c'è uno che ti cerca nekdo te išče

    2. kdor (v brezosebni rabi):
    uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči

    3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
    l'uno o l'altro ta ali oni
    l'uno dopo l'altro drug za drugim
    l'un l'altro drug drugega
    si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata

    4. eden, katerikoli:
    ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
    combinarne una zagosti jo
    raccontarne una povedati zgodbico, novico
  • uporábiti (-im) | uporábljati (-am) perf., imperf.

    1. usare, far uso; impiegare; servirsi (di); ricorrere (a); applicare:
    papirnato embalažo lahko uporabite le enkrat (imballaggio di carta) usa e getta
    policija je uporabila orožje la polizia ha fatto uso delle armi, è ricorsa alle armi
    tega zakona v praksi še niso uporabili la legge non ha avuto finora un'applicazione pratica

    2. servirsi; approfittare; sfruttare:
    uporabil je vsako priliko, da bi govoril z njo approfittò di ogni occasione per parlarle
    uporabiti šibko stran nekoga approfittare del, sfruttare il debole di qcn.

    3. usare, riportare, ricorrere (a):
    uporabiti citat ricorrere a una, riportare una citazione

    4. uporabiti, uporabljati za, kot usare, impiegare per, impiegare, usare come:
    uporabljati plin za kuhanje impiegare il gas in cucina, per cucinare
    uporabljati denar kot menjalno sredstvo usare il denaro come mezzo di scambio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. uporabiti prave prijeme pri kom saper prendere qcn. dal verso giusto
    pren. uporabiti koga proti komu istigare qcn. contro
    pren. uporabiti koga za ščit servirsi di qcn. come scudo
    spretno uporabljati jezik avere la parlantina sciolta
    ne znati uporabljati pameti non saper ragionare di testa propria
    pren. pogosto uporabljati palico bastonare, picchiare spesso
  • valere*

    A) v. intr. (pres. valgo)

    1. veljati, biti vreden:
    far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede

    2. biti sposoben, vešč:
    farsi valere uveljaviti se

    3. veljati, šteti

    4. biti v veljavi; držati:
    sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo

    5. ekst. biti res; biti prav

    6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
    credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati

    7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
    che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
    tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma

    B) v. intr., v. tr.

    1. veljati, biti vreden:
    la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
    non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
    valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje

    2. biti enak:
    una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
    valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
    PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
    Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti

    3. biti enak, pomeniti:
    vale a dire to je, se pravi

    4. prinesti, prinašati:
    un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec

    C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
    il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti

    Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
    valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
    PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
    di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena
  • víno (-a) n

    1. agr. vino:
    točiti, pridelovati vino mescere, produrre vino
    napiti se vina ubriacarsi di vino
    belo, rdeče vino vino bianco, rosso
    buteljčno, odprto vino vino da bottiglia, vino sciolto
    razstava vin mostra dei vini
    desertno vino vino da dessert
    pren. iz njega govori vino in vino veritas
    šalj. vino mu je stopilo, zlezlo v glavo il vino gli ha dato alla testa
    pren. vino mu je zlezlo v noge dall'ubriachezza non si regge in piedi
    pren. vino ga je spravilo pod mizo dall'ubriachezza è caduto a terra
    pren. natočiti, naliti komu čistega vina dire pane al pane e vino al vino
    agr. gazirati, rezati, starati vino gassare, tagliare, invecchiare il vino
    rel. darovati kruh in vino consacrare l'ostia
    arhivsko vino vino superiore
    lahko, močno vino vino leggero, vinello; vino forte
    namizno vino vino da tavola
    peneče vino vino spumante, spumante
    ponarejeno, nepristno vino vino sofisticato
    sladko, suho vino vino dolce, vino secco
    vrhunsko vino (z geografskim poreklom) vino pregiato doc
    farm. železno vino vino chinato
    kuhano vino vino brulè
    mašno vino vino della, da messa

    2. (alkoholna pijača iz sadnega soka) vino:
    malinovo, ribezovo, riževo vino vino di lamponi, di ribes, di riso (sakè)

    3. pren. (opojnost, omamnost) ebbrezza, voluttà:
    vino sanj l'ebbrezza dei sogni
  • víšek (-ška) m

    1. colmo, estremo; apice, vertice; massimo:
    prenehati na višku (kolesarske) kariere appendere la bicicletta al chiodo all'apice della carriera
    to je višek! questo è il colmo!
    zanj je višek sreče, če lahko potuje per lui il massimo della felicità è poter viaggiare

    2. clou:
    višek koncerta il clou del concerto

    3. (presežek, ostanek) soprappiù, residuo, surplus;
    višek delovne sile il surplus della manodopera
    ekon. višek vrednosti plusvalore
  • vretênce (-a) n

    1. dem. od vreteno piccolo fuso

    2. anat. vertebra:
    križna, ledvena, prsna, vratna vretenca vertebre sacrali, lombari, toraciche, cervicali
    pren. suh, da bi na hrbtenici lahko vretenca prešteli magro come uno stecco, magro che si potrebbero contare le ossa

    3. bot. verticillo
  • vsák (-a -o)

    A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
    napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
    v vsakem primeru in ogni caso
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
    na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
    v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
    v vsakem primeru in tutti i casi
    na vsak način in tutti i modi
    vsak čas bodo prišli vengono a momenti
    to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
    ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
    gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
    na vsak način certamente, ad ogni costo
    o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
    biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
    pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
    stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
    loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
    obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
    vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
    pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
    kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
    PREGOVORI:
    vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
    ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
    vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
    Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
    vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)

    B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
    to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
    razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte
  • zablokírati (-am) perf.

    1. bloccare, porre il blocco:
    med racijo so zablokirali mestno središče nel corso della retata fu bloccato il centro cittadino

    2. strojn. bloccarsi:
    zaradi previsoke temperature motor lahko zablokira il motore può bloccarsi per l'eccessiva temperatura
  • zádnjica (-e) f

    1. sedere, posteriore, didietro; deretano; natiche, glutei (pl.); vulg. chiappe; šalj. sedici, tafanario; vulg. culo:
    suniti koga v zadnjico dare un calcio in culo a qcn.
    udariti koga po zadnjici dare uno sculaccione a qcn.

    2. vet. groppa

    3. pren. posteriore, parte posteriore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naložiti jih komu po zadnjici, izprašiti komu zadnjico sculacciare, picchiare qcn.
    dobiti jih po zadnjici prendere le botte
    pren. tresti se za svojo zadnjico temere per il posto, la carica
    vulg. s tem papirjem, spričevalom si lahko zadnjico obrišeš con questa carta, con questa pagella puoi nettarti il sedere
  • zarádi

    A) prep. (z rodilnikom)

    1. (za izražanje vzroka) per, per via di, a causa di:
    zaradi megle se je zgodilo več nesreč a causa della nebbia si sono avuti vari incidenti
    zaradi katerega (v oziralni odvisnikih):
    že dolgo ni videl sina, zaradi katerega je dosti pretrpel non vedeva da molto tempo il figlio a causa del quale aveva tanto sofferto

    2. (za izražanje namena) a, per, in:
    skopali so globoke jarke zaradi obrambe mesta furono scavati profondi fossati a difesa della città
    posvetoval se je zaradi morebitnega najetja posojila andò a consultarsi per contrarre eventualmente un prestito

    3. zaradi lepšega pro forma, proforma:
    sestanek so sklicali zaradi lepšega la riunione fu convocata proforma

    4. pren. (za izražanje ozira) per, quanto a:
    zaradi nas lahko ostanete quanto a noi, potete restare
    zaradi otrok mi je žal, da niso videli predstave mi dispiace per i bambini che non hanno visto lo spettacolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    naredi to zaradi ljubega miru fallo pro bono pacis
    knjiž. na to se ne spoznam, zaradi česar raje molčim di queste cose non m'intendo, per cui preferisco tacere
    zaradi tega in onega nisem za trenutek prost tra una cosa e l'altra non ho un attimo di tempo
    zaradi okoliščin pač nisem mogel odbiti date le circostanze, non ho potuto rifiutare
    um., lit. umetnost zaradi umetnosti l'arte per l'arte

    B) (v vezniški rabi) (zato) perciò:
    niso bili pozorni, zaradi tega so naredili veliko napak non hanno fatto attenzione, perciò hanno commesso molti errori
  • zasledováti (-újem) imperf.

    1. inseguire; lov. braccare; pedinare, tallonare, incalzare:
    pes zasleduje zajca il cane sta braccando la lepre
    šport. glavna skupina je začela zasledovati vodečega kolesarja il gruppo si diede all'inseguimento del fuggitivo
    policija ga že dolgo zasleduje la polizia lo sta pedinando da molto tempo

    2. (gledati za kom, za čim) seguire:
    zasledovati koga s pogledom seguire qcn. con lo sguardo

    3. rinvenire, scoprire:
    te običaje lahko zasledujemo daleč v preteklost usanze che possiamo rinvenire nel lontano passato

    4. (sproti se seznanjati s čim) seguire; tenersi informati, aggiornati su:
    zasledovati razvoj znanosti seguire gli sviluppi della scienza

    5. perseguitare; tormentare, travagliare:
    pog. smola ga zasleduje è perseguitato dalla sfortuna, dalla sfiga
    vso pot ga zasleduje misel per tutto il cammino è travagliato da un pensiero

    6. perseguire (uno scopo)
  • zatajeváti (-újem) | zatajíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. negare

    2. nascondere, occultare, celare

    3. rinnegare, ripudiare, sconfessare:
    zatajiti vero ripudiare, sconfessare la propria fede

    4. pren. fallire, fare cilecca, publ. andare in tilt:
    včasih mi spomin zataji talvolta la memoria fallisce
    moštvo je zatajilo la squadra ha deluso

    B) zatajeváti se (-újem se) | zatajíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

    1. fingere:
    zdaj se ji ni treba več zatajevati, lahko se smeje ali joče ora non ha più bisogno di fingere: può ridere o piangere (se vuole)

    2. rel. mortificarsi

    C) zatajíti se knjiž. (potajiti se) nascondersi, acquattarsi:
    ko sta zaslišala korake, sta se zatajila al rumore dei passi si acquattarono
  • žé adv.

    1. già; ormai:
    tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
    vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

    2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
    že ime vse pove il solo nome dice tutto
    že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

    3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
    bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

    4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
    prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
    to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

    5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
    zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

    6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
    daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
    ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
    jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

    7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
    kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

    8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
    piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

    9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
    kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

    10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
    iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

    11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
    ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
    bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

    12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
    kdo ga že išče chi è che lo cerca?
    kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

    13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
    naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

    14. že ... kaj šele già... figurarsi:
    že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

    15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
    že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
    kruha bo že il pane non ci mancherà
    kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
    kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
    kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela
  • želéti (-ím)

    A) imperf.

    1. augurare; auspicare:
    želeti komu dobro, srečo augurare a qcn. il bene, la felicità
    želeti srečno pot augurare buon viaggio
    želeti lahko noč augurare, dare la buona notte

    2. desiderare, volere:
    želite prosim? il signore, la signora desidera?
    gost želi sobo v prvem nadstropju l'ospite vuole una camera al primo piano

    B) želéti si (-ím si) imperf. refl.

    1. desiderare; (močno si želeti) bramare, ambire:
    želeti si malo počitka, miru desiderare un po' di riposo, di quiete

    2. desiderare, concupire qcn.
Število zadetkov: 237