Franja

Zadetki iskanja

  • pripísati (-píšem) | pripisováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. aggiungere:
    pripisati nekaj vrstic aggiungere poche righe
    pripisati obresti k glavnici aggiungere gli interessi al capitale, accrescere il capitale degli interessi

    2. attribure, ascrivere; annettere; dare, riportare, riferire; imputare:
    pripisati preveliko pomembnost dare eccessiva importanza
    pripisati nesrečo nepazljivosti voznika imputare l'incidente alla distrazione del guidatore
    učinke pripisati vzrokom riferire gli effetti alle cause
    svoj uspeh pripisuje samo sreči attribuisce alla fortuna tutto il suo successo
    to pripiši kar sam sebi la colpa di questo è tutta tua

    B) pripísati si (-píšem si) | pripisováti si (-újem si) perf., imperf. refl. attribuirsi, ascriversi:
    pripisovati si zasluge ascriversi tutti i meriti
  • priséči (-séžem) | priségati (-am) perf., imperf. giurare:
    priseči na svojo čast giurare sul proprio onore
    krivo priseči giurare il falso, spergiurare
    priseči na resničnost česa giurare il vero
    priseči sovraštvo, ljubezen, zvestobo giurare odio, amore, fedeltà
    prisegati na besede koga drugega giurare sulle parole altrui
    priseči komu maščevanje giurarla a qcn.
    prisegati pri vsem, kar je svetega giurare e spergiurare
    prisegel je, da ne ve ničesar ha giurato di non sapere nulla
    priseči pred kom giurare nelle mani di qcn.
  • prištéti (-štéjem) | prištévati (-am) perf., imperf.

    1. aggiungere, sommare

    2. includere, annoverare, ascrivere:
    to prištej kar sam sebi la colpa è solo tua
  • privzdígniti (-em) | privzdigováti (-újem) perf., imperf.

    1. alzare, sollevare:
    privzdigniti klobuk v pozdrav alzare il cappello in segno di saluto
    očitek ga je kar privzdignil il rimprovero lo infastidì
    misel ga je privzdigovala il pensiero lo entusiasmava
    od presenečenja ga je kar privzdignilo rimase sbalordito dalla sorpresa

    2. ekst. elevare, esaltare
  • pró in kóntra adv. pog. pro e contro, a favore e contro:
    preudariti vse, kar govori pro in kontra vagliare quanto parla a favore e quanto contro
  • propōsito m

    1. naklep, namen:
    uomo, donna di proposito odločen mož, odločna ženska
    di proposito namenoma, namerno
    perdere tempo e scopo senza proposito izgubljati čas tjavendan

    2. predmet, zadeva, stvar:
    a proposito! da ne pozabim; o tem; ko ravno govorimo o tem
    in proposito di, a proposito di kar zadeva
    vorrei spiegazioni in proposito glede tega bi rad nekaj pojasnil
    capitare a proposito priti o pravem času
    male a proposito neprimerno, nespodobno
    fuori di proposito neprimeren
  • pŕst (-a) m

    1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
    iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
    tleskniti s prsti schioccare le dita
    debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
    prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
    odtisi prstov le impronte delle dita
    ozebline na prstih geloni
    držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
    dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
    zažvižgati na prste fischiare con le dita
    pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
    pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
    mali prst (mezinec) dito mignolo
    srednji prst (sredinec) dito medio
    testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
    v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

    2. (del rokavice) dito;
    rokavice z enim prstom manopole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
    evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
    pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
    pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
    nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
    pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
    pren. opeči si prste scottarsi le dita
    pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
    pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
    pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
    pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
    pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
    pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
    pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
    pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
    stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
    pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
    pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
    pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
    ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso
  • punto

    A) m

    1. mat. točka:
    punto di contatto dotikališče
    punti cardinali strani neba
    punto di fuga konvergentna točka
    punto morto mrtva točka (tudi pren.);
    punto di orientamento orientacijska točka
    punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
    punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
    punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
    di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
    cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
    essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

    2. navt. lega, položaj:
    fare il punto določiti lego
    fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

    3. pika:
    due punti dvopičje
    punto e virgola podpičje
    punto esclamativo klicaj
    punto interrogativo vprašaj
    punti di sospensione, sospensivi tropičje
    fare punto pren. prenehati
    mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

    4.
    punto cieco anat. slepa pega
    punto lacrimale anat. solzna pika
    punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

    5. točka, mesto:
    punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
    punto di ritrovo shajališče
    punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

    6. mesto, odlomek; ekst. točka:
    commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
    trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
    venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
    questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

    7. trenutek, hip:
    arrivare a buon punto priti o pravem času
    essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
    a mezzogiorno in punto točno opoldne
    in punto di morte tik pred smrtjo

    8. rok, stopnja, točka:
    essere a buon punto pren. lepo napredovati
    mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
    mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
    punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
    a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
    fino a un certo punto do neke meje, nekako
    di tutto punto popolnoma

    9. točka, ocena:
    dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
    essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
    vittoria ai punti zmaga po točkah

    10. obrt vbod:
    punto a croce križni vbod
    punto erba stebelni vbod
    punto smerlo robni vbod
    punto metallico kovinska spojka
    dare un punto na hitro zašiti

    11. med. šiv:
    mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

    12. fiz. točka:
    punto critico kritična točka
    punto di ebollizione vrelišče
    punto di fusione tališče
    punto di gelo zmrzišče
    punto di infiammabilità vnetišče

    13. glasba pika

    14.
    punto tipografico tipografska točka

    15. hist. punca, čistinski žig

    B) agg. toskansko nikakršen, noben:
    non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

    C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
    non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
    né punto né poco kratko in malo ne
  • quadrare

    A) v. tr. (pres. quadro)

    1. mat. kvadrirati

    2. četverokotno oblikovati:
    quadrare la testa a qcn. koga naučiti pameti

    B) v. intr.

    1. ujemati se, pokrivati se (tudi pren.):
    le uscite devono quadrare con le entrate izdatki se morajo ujemati s prihodki

    2. biti točen (račun)

    3. biti všeč, ugajati; prepričati:
    ciò che racconti non mi quadra per niente kar mi pripoveduješ, me sploh ne prepriča
  • quasi

    A) avv.

    1. skoraj; približno:
    aspetto da quasi un'ora že skoraj uro čakam
    quasi mai zelo redko

    2. morda, verjetno:
    direi quasi di avercela fatta rekel bi, da mi je morda uspelo
    quasi quasi me ne andrei morda bi kar šel

    3. kmalu; toliko, da ne:
    quasi mi investiva kmalu bi me povozil

    4. kot, kot da:
    sembrerebbe quasi pentito zdi se, kot da bi se pokesal
    procedeva veloce, quasi portato dal vento šel je hitro, kot da bi ga nosil veter

    B) cong. kot da bi:
    non fa che dare ordini quasi fosse lui il capo samo ukazuje, kot da bi bil on šef
  • razgánjati (-am) | razgnáti (-žênem) imperf., perf.

    1. disperdere; ekst. dissipare, dissolvere:
    razganjati demonstrante disperdere i dimostranti
    razgnati dvome dissipare i dubbi

    2. premere (su); far scoppiare:
    mlado vino razganja sod il vino nuovo preme sulla botte

    3. schiattare, scoppiare:
    jeza, radovednost ga razganja si sente schiattare dalla rabbia, dalla curiosità
    impers. razganja ga od zdravja scoppia di salute
    najesti se, da te kar razganja mangiare a crepapelle
  • razlésti se (-lézem se) | razlezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. disperdersi, sparpagliarsi, diffondersi

    2. spandersi, dilagare (tudi ekst.)
    po telesu se mu je razlezla utrujenost per tutto il corpo si diffuse un senso di stanchezza
    obraz se mu je razlezel v nasmeh un sorriso si diffuse sul suo volto

    3. gastr. spappolarsi, sformarsi:
    od preobilne hrane se je kar razlezel dal troppo mangiare era ingrassato oltre misura
  • razzolare v. intr. (pres. razzolo)

    1. brskati (kokoš)

    2. ekst. brkljati, šariti:
    predicare bene e razzolare male eno govoriti, drugo delati
    PREGOVORI: chi di gallina nasce convien che razzoli preg. kar kura izleže, mora brskati
  • rêči (rêčem)

    A) perf.

    1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
    otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
    ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
    pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
    rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
    naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
    ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

    2. dire, suggerire, raccomandare:
    uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

    3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
    rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

    4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
    psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
    rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
    iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
    prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

    5. (misliti, meniti) dire, pensare:
    kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

    6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
    tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
    gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

    7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
    rekel bi, da to ni res direi che non è vero
    ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
    kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

    8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
    recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
    dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
    ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
    pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
    domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
    ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
    ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
    pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
    še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
    pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
    reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
    takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

    B) rêči se (rêče se) perf. refl.

    1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
    gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

    2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
    živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

    3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
    to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria
  • relativamente avv. sorazmerno, relativno, pogojno:
    relativamente a glede na, kar zadeva
  • relazione f

    1. odnos, zveza; povezava:
    relazione di causa ed effetto vzročno-posledična zveza
    relazione tra materia e forma odnos med materijo in obliko
    fatti in intima relazione tra loro medsebojno tesno povezani dogodki
    in relazione a v zvezi s, z, kar zadeva

    2. mat. odnos, razmerje, relacija:
    relazione di uguaglianza enakost; fiz. relativnostni zakon

    3. (medosebni) odnos, zveza:
    relazione di amicizia, di parentela prijateljska, sorodstvena zveza
    relazioni pubbliche stik z javnostjo
    avere una relazione con imeti razmerje s, z
    essere in buone relazioni con qcn. biti v dobrih odnosih s kom

    4. (pisno, ustno) poročilo:
    fare una relazione sestaviti poročilo, poročati
  • rèp (rêpa) m

    1. coda:
    košat, kosmat rep coda folta, pelosa
    mahati z repom scodinzolare (del cane)
    pren. imeti jezik (dolg) kot krava rep avere la lingua lunga
    žima iz konjskega repa crine (di coda) di cavallo
    ptica s pisanim repom uccello con la coda multicolore

    2. (repu podoben del česa) coda:
    rep letala coda dell'aereo
    rep kometa coda della cometa
    rep smučke coda dello sci

    3. (zadnji del skupine ljudi, živali, predmetov) coda:
    rep sprevoda coda del corteo
    na repu di coda, in coda
    žel. vagon na repu vlaka vettura di coda
    voj. oddelek na repu kolone reparto di coda, retroguardia

    4. (dolga vrsta) redko coda:
    čakati, stati v repu fare la coda

    5. (v šop speti lasje) coda;
    konjski rep coda di cavallo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. govoriti nekaj, kar nima ne repa ne glave dire cose senza capo né coda
    pren. izpuliti hudiču rep compiere un'impresa impossibile; mettere qcn. nell'impossibilità di nuocere
    pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
    šport. biti na repu lestvice essere in coda alla classifica, essere il fanalino di coda
    pren. če mački na rep stopiš, zacvili se pungi uno nel vivo, protesterà
    teh. lastovičji rep incastro a coda di rondine
    les. lisičji rep saracco
    bot. lisičji rep coda di volpe, alopecuro (Alopecurus pratensis)
    anat. konjski rep plesso sacrale, coda di cavallo
    bot. kozji rep (stajska metlika) chenopodio (Chenopodium)
    bot. mačji rep coda di topo, (erba) codolina, fleolo (Phleum pratense)
    zool. oprijemalni rep coda prensile
    bot. pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
    PREGOVORI:
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata
  • rés adv.

    1. (v povedni rabi izraža, da je kaj v skladu z resničnostjo) vero:
    to ni res (questo) non è vero
    kar je res, je res quel che è vero è vero

    2. (izraža podkrepitev trditve) veramente, davvero, difatti, proprio, bene:
    tu je res dolgčas qui ci si annoia davvero
    tega denarja je hiša res vredna la casa vale davvero quei soldi
    (izraža začudenje) vero, davvero, veramente, nevvero:
    ti si to napisal, ali res? questo l'hai scritto tu, davvero?

    3. (izraža pridržek) vero:
    malo časa imaš, že res, pa bi se vseeno kdaj oglasil hai poco tempo, vero, ma potresti lo stesso farti vivo ogni tanto

    4. (v medmetu izraža potrditev, pričakovanje potrditve, opozarja na trditev) vero, ah sì, nevvero; sissignore:
    res, predaleč je šel vero, ha esagerato
    saj res, da ne pozabim, pismo si dobil ah, sì, a momenti dimenticavo: hai ricevuto una lettera

    5. (v vezniški rabi) vero che:
    res zasluži, a mu velikokrat zmanjka denarja è vero che guadagna bene, eppure è spesso al verde
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. naj bom papež, če je to res! che io diventi papa, se è vero!
    kar praviš, je res, še preres ciò che dici è vero, fin troppo vero
  • riboccare v. intr. (pres. ribocco) pren. biti prepoln, obilovati:
    le vie riboccano di folla po ulicah kar mrgoli ljudi
  • rimanere* v. intr. (pres. rimango)

    1. ostati, ostajati; obstati; biti, nahajati se:
    dove siamo rimasti? kje smo ostali? (pripoved)
    tutti i beni rimangono al figlio maggiore vse imetje ostane starejšemu sinu
    cose da far rimanere ob tem človek kar obstane
    rimanere in carica ostati na položaju
    la casa rimane sulla destra della piazza hiša leži na desni strani trga

    2.
    rimanere confuso, meravigliato biti zmeden, začuden
    rimanere vedovo ovdoveti
    rimanere all'asciutto, al verde biti, ostati brez prebite pare
    rimanere in asso ostati sam, biti puščen na cedilu
    rimanere a braccia aperte biti začuden, presenečen
    rimanere in camicia obubožati, priti na beraško palico
    rimanerci biti prevaran; pog. umreti
    rimanere in forse biti v dvomu
    rimanere indietro zaostajati (tudi pren.);
    rimanere scoperto biti neporavnan (račun)
    rimane sospeso o stvari je treba odločiti

    3. ostati (preostanek); preostajati; preživeti:
    non mi è rimasto un soldo ostal sem brez fičnika
    non ci rimane che aspettare ne preostane nam drugega, kot da počakamo