pripísati (-píšem) | pripisováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. aggiungere:
pripisati nekaj vrstic aggiungere poche righe
pripisati obresti k glavnici aggiungere gli interessi al capitale, accrescere il capitale degli interessi
2. attribure, ascrivere; annettere; dare, riportare, riferire; imputare:
pripisati preveliko pomembnost dare eccessiva importanza
pripisati nesrečo nepazljivosti voznika imputare l'incidente alla distrazione del guidatore
učinke pripisati vzrokom riferire gli effetti alle cause
svoj uspeh pripisuje samo sreči attribuisce alla fortuna tutto il suo successo
to pripiši kar sam sebi la colpa di questo è tutta tua
B) pripísati si (-píšem si) | pripisováti si (-újem si) perf., imperf. refl. attribuirsi, ascriversi:
pripisovati si zasluge ascriversi tutti i meriti
Zadetki iskanja
- priséči (-séžem) | priségati (-am) perf., imperf. giurare:
priseči na svojo čast giurare sul proprio onore
krivo priseči giurare il falso, spergiurare
priseči na resničnost česa giurare il vero
priseči sovraštvo, ljubezen, zvestobo giurare odio, amore, fedeltà
prisegati na besede koga drugega giurare sulle parole altrui
priseči komu maščevanje giurarla a qcn.
prisegati pri vsem, kar je svetega giurare e spergiurare
prisegel je, da ne ve ničesar ha giurato di non sapere nulla
priseči pred kom giurare nelle mani di qcn. - prištéti (-štéjem) | prištévati (-am) perf., imperf.
1. aggiungere, sommare
2. includere, annoverare, ascrivere:
to prištej kar sam sebi la colpa è solo tua - privzdígniti (-em) | privzdigováti (-újem) perf., imperf.
1. alzare, sollevare:
privzdigniti klobuk v pozdrav alzare il cappello in segno di saluto
očitek ga je kar privzdignil il rimprovero lo infastidì
misel ga je privzdigovala il pensiero lo entusiasmava
od presenečenja ga je kar privzdignilo rimase sbalordito dalla sorpresa
2. ekst. elevare, esaltare - pró in kóntra adv. pog. pro e contro, a favore e contro:
preudariti vse, kar govori pro in kontra vagliare quanto parla a favore e quanto contro - propōsito m
1. naklep, namen:
uomo, donna di proposito odločen mož, odločna ženska
di proposito namenoma, namerno
perdere tempo e scopo senza proposito izgubljati čas tjavendan
2. predmet, zadeva, stvar:
a proposito! da ne pozabim; o tem; ko ravno govorimo o tem
in proposito di, a proposito di kar zadeva
vorrei spiegazioni in proposito glede tega bi rad nekaj pojasnil
capitare a proposito priti o pravem času
male a proposito neprimerno, nespodobno
fuori di proposito neprimeren - pŕst (-a) m
1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
tleskniti s prsti schioccare le dita
debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
odtisi prstov le impronte delle dita
ozebline na prstih geloni
držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
zažvižgati na prste fischiare con le dita
pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
mali prst (mezinec) dito mignolo
srednji prst (sredinec) dito medio
testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino
2. (del rokavice) dito;
rokavice z enim prstom manopole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
pren. opeči si prste scottarsi le dita
pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso - punto
A) m
1. mat. točka:
punto di contatto dotikališče
punti cardinali strani neba
punto di fuga konvergentna točka
punto morto mrtva točka (tudi pren.);
punto di orientamento orientacijska točka
punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki
2. navt. lega, položaj:
fare il punto določiti lego
fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje
3. pika:
due punti dvopičje
punto e virgola podpičje
punto esclamativo klicaj
punto interrogativo vprašaj
punti di sospensione, sospensivi tropičje
fare punto pren. prenehati
mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i
4.
punto cieco anat. slepa pega
punto lacrimale anat. solzna pika
punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran
5. točka, mesto:
punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
punto di ritrovo shajališče
punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto
6. mesto, odlomek; ekst. točka:
commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava
7. trenutek, hip:
arrivare a buon punto priti o pravem času
essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
a mezzogiorno in punto točno opoldne
in punto di morte tik pred smrtjo
8. rok, stopnja, točka:
essere a buon punto pren. lepo napredovati
mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
fino a un certo punto do neke meje, nekako
di tutto punto popolnoma
9. točka, ocena:
dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
vittoria ai punti zmaga po točkah
10. obrt vbod:
punto a croce križni vbod
punto erba stebelni vbod
punto smerlo robni vbod
punto metallico kovinska spojka
dare un punto na hitro zašiti
11. med. šiv:
mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive
12. fiz. točka:
punto critico kritična točka
punto di ebollizione vrelišče
punto di fusione tališče
punto di gelo zmrzišče
punto di infiammabilità vnetišče
13. glasba pika
14.
punto tipografico tipografska točka
15. hist. punca, čistinski žig
B) agg. toskansko nikakršen, noben:
non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja
C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
né punto né poco kratko in malo ne - quadrare
A) v. tr. (pres. quadro)
1. mat. kvadrirati
2. četverokotno oblikovati:
quadrare la testa a qcn. koga naučiti pameti
B) v. intr.
1. ujemati se, pokrivati se (tudi pren.):
le uscite devono quadrare con le entrate izdatki se morajo ujemati s prihodki
2. biti točen (račun)
3. biti všeč, ugajati; prepričati:
ciò che racconti non mi quadra per niente kar mi pripoveduješ, me sploh ne prepriča - quasi
A) avv.
1. skoraj; približno:
aspetto da quasi un'ora že skoraj uro čakam
quasi mai zelo redko
2. morda, verjetno:
direi quasi di avercela fatta rekel bi, da mi je morda uspelo
quasi quasi me ne andrei morda bi kar šel
3. kmalu; toliko, da ne:
quasi mi investiva kmalu bi me povozil
4. kot, kot da:
sembrerebbe quasi pentito zdi se, kot da bi se pokesal
procedeva veloce, quasi portato dal vento šel je hitro, kot da bi ga nosil veter
B) cong. kot da bi:
non fa che dare ordini quasi fosse lui il capo samo ukazuje, kot da bi bil on šef - razgánjati (-am) | razgnáti (-žênem) imperf., perf.
1. disperdere; ekst. dissipare, dissolvere:
razganjati demonstrante disperdere i dimostranti
razgnati dvome dissipare i dubbi
2. premere (su); far scoppiare:
mlado vino razganja sod il vino nuovo preme sulla botte
3. schiattare, scoppiare:
jeza, radovednost ga razganja si sente schiattare dalla rabbia, dalla curiosità
impers. razganja ga od zdravja scoppia di salute
najesti se, da te kar razganja mangiare a crepapelle - razlésti se (-lézem se) | razlezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. disperdersi, sparpagliarsi, diffondersi
2. spandersi, dilagare (tudi ekst.)
po telesu se mu je razlezla utrujenost per tutto il corpo si diffuse un senso di stanchezza
obraz se mu je razlezel v nasmeh un sorriso si diffuse sul suo volto
3. gastr. spappolarsi, sformarsi:
od preobilne hrane se je kar razlezel dal troppo mangiare era ingrassato oltre misura - razzolare v. intr. (pres. razzolo)
1. brskati (kokoš)
2. ekst. brkljati, šariti:
predicare bene e razzolare male eno govoriti, drugo delati
PREGOVORI: chi di gallina nasce convien che razzoli preg. kar kura izleže, mora brskati - rêči (rêčem)
A) perf.
1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così
2. dire, suggerire, raccomandare:
uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti
3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere
4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?
5. (misliti, meniti) dire, pensare:
kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente
6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni
7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
rekel bi, da to ni res direi che non è vero
ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere
8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina
B) rêči se (rêče se) perf. refl.
1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'
2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice
3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria - relativamente avv. sorazmerno, relativno, pogojno:
relativamente a glede na, kar zadeva - relazione f
1. odnos, zveza; povezava:
relazione di causa ed effetto vzročno-posledična zveza
relazione tra materia e forma odnos med materijo in obliko
fatti in intima relazione tra loro medsebojno tesno povezani dogodki
in relazione a v zvezi s, z, kar zadeva
2. mat. odnos, razmerje, relacija:
relazione di uguaglianza enakost; fiz. relativnostni zakon
3. (medosebni) odnos, zveza:
relazione di amicizia, di parentela prijateljska, sorodstvena zveza
relazioni pubbliche stik z javnostjo
avere una relazione con imeti razmerje s, z
essere in buone relazioni con qcn. biti v dobrih odnosih s kom
4. (pisno, ustno) poročilo:
fare una relazione sestaviti poročilo, poročati - rèp (rêpa) m
1. coda:
košat, kosmat rep coda folta, pelosa
mahati z repom scodinzolare (del cane)
pren. imeti jezik (dolg) kot krava rep avere la lingua lunga
žima iz konjskega repa crine (di coda) di cavallo
ptica s pisanim repom uccello con la coda multicolore
2. (repu podoben del česa) coda:
rep letala coda dell'aereo
rep kometa coda della cometa
rep smučke coda dello sci
3. (zadnji del skupine ljudi, živali, predmetov) coda:
rep sprevoda coda del corteo
na repu di coda, in coda
žel. vagon na repu vlaka vettura di coda
voj. oddelek na repu kolone reparto di coda, retroguardia
4. (dolga vrsta) redko coda:
čakati, stati v repu fare la coda
5. (v šop speti lasje) coda;
konjski rep coda di cavallo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti nekaj, kar nima ne repa ne glave dire cose senza capo né coda
pren. izpuliti hudiču rep compiere un'impresa impossibile; mettere qcn. nell'impossibilità di nuocere
pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
šport. biti na repu lestvice essere in coda alla classifica, essere il fanalino di coda
pren. če mački na rep stopiš, zacvili se pungi uno nel vivo, protesterà
teh. lastovičji rep incastro a coda di rondine
les. lisičji rep saracco
bot. lisičji rep coda di volpe, alopecuro (Alopecurus pratensis)
anat. konjski rep plesso sacrale, coda di cavallo
bot. kozji rep (stajska metlika) chenopodio (Chenopodium)
bot. mačji rep coda di topo, (erba) codolina, fleolo (Phleum pratense)
zool. oprijemalni rep coda prensile
bot. pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
PREGOVORI:
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata - rés adv.
1. (v povedni rabi izraža, da je kaj v skladu z resničnostjo) vero:
to ni res (questo) non è vero
kar je res, je res quel che è vero è vero
2. (izraža podkrepitev trditve) veramente, davvero, difatti, proprio, bene:
tu je res dolgčas qui ci si annoia davvero
tega denarja je hiša res vredna la casa vale davvero quei soldi
(izraža začudenje) vero, davvero, veramente, nevvero:
ti si to napisal, ali res? questo l'hai scritto tu, davvero?
3. (izraža pridržek) vero:
malo časa imaš, že res, pa bi se vseeno kdaj oglasil hai poco tempo, vero, ma potresti lo stesso farti vivo ogni tanto
4. (v medmetu izraža potrditev, pričakovanje potrditve, opozarja na trditev) vero, ah sì, nevvero; sissignore:
res, predaleč je šel vero, ha esagerato
saj res, da ne pozabim, pismo si dobil ah, sì, a momenti dimenticavo: hai ricevuto una lettera
5. (v vezniški rabi) vero che:
res zasluži, a mu velikokrat zmanjka denarja è vero che guadagna bene, eppure è spesso al verde
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. naj bom papež, če je to res! che io diventi papa, se è vero!
kar praviš, je res, še preres ciò che dici è vero, fin troppo vero - riboccare v. intr. (pres. ribocco) pren. biti prepoln, obilovati:
le vie riboccano di folla po ulicah kar mrgoli ljudi - rimanere* v. intr. (pres. rimango)
1. ostati, ostajati; obstati; biti, nahajati se:
dove siamo rimasti? kje smo ostali? (pripoved)
tutti i beni rimangono al figlio maggiore vse imetje ostane starejšemu sinu
cose da far rimanere ob tem človek kar obstane
rimanere in carica ostati na položaju
la casa rimane sulla destra della piazza hiša leži na desni strani trga
2.
rimanere confuso, meravigliato biti zmeden, začuden
rimanere vedovo ovdoveti
rimanere all'asciutto, al verde biti, ostati brez prebite pare
rimanere in asso ostati sam, biti puščen na cedilu
rimanere a braccia aperte biti začuden, presenečen
rimanere in camicia obubožati, priti na beraško palico
rimanerci biti prevaran; pog. umreti
rimanere in forse biti v dvomu
rimanere indietro zaostajati (tudi pren.);
rimanere scoperto biti neporavnan (račun)
rimane sospeso o stvari je treba odločiti
3. ostati (preostanek); preostajati; preživeti:
non mi è rimasto un soldo ostal sem brez fičnika
non ci rimane che aspettare ne preostane nam drugega, kot da počakamo