pokúsiti (-im) | pokúšati (-am) perf., imperf. assaggiare, gustare; provare; sentire; knjiž. delibare; degustare:
povabil jih je, da bi pokusili novo vino li invitò a gustare, ad assaggiare il vino nuovo
pokusi, kako dobro je tole vino senti com'è buono questo vino
Zadetki iskanja
- pól adv.
A)
1. mezzo; metà; semi-:
pol kilograma mesa mezzo chilo di carne
pol ure hoda mezz'ora di cammino
prišel je pred pol leta è venuto mezzo anno fa
ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
deliti si stroške na pol dividere le spese a metà
vlak je (na) pol prazen il treno è mezzo vuoto, semivuoto
na pol porušen semidistrutto
2. in pol pren. (za izražanje velike stopnje pozitivnih lastnosti):
dekle in pol un fiore di ragazza
možak in pol un vero galantuomo
pojesti hudiča in pol mangiare per quattro, a quattro palmenti
študirati pol večnosti studiare un'eternità
ne biti vredno pol beliča non valere un fico secco
3.
iti na pol spaccarsi in due
spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
poslušati samo na pol ušesa essere disattento
voj. pol na desno, pol na levo front' a dest' dest'! front' a sinist' sinist'!
dobro spanje je pol zdravja il sonno fa buon sangue
B) pól f inv. mezzo:
ura je pol sedmih sono le sei e mezzo
pet minut do pol devetih le otto e venticinque - pollo m
1. piščanec (zlasti kulin.):
pollo alla diavola, arrosto, lesso piščanec na žaru, pečen, kuhan piščanec
brodo di pollo kokošja juha
essere a pollo pesto pren. biti bolan
pollo d'india puran
andare a letto coi polli pren. leči s kurami
conoscere i propri polli pren. dobro vedeti, s kom imaš opraviti
fa ridere i polli pren. temu bi se še krave smejale
2. pren. neizkušen človek, naivnež:
fare il pollo delati se naivnega
pelare, spennare il pollo oskubsti koga (pri igri, stavi ipd.) - pomêsti (-mêtem) | pométati (-am) perf., imperf.
1. spazzare, scopare
2. spazzare via; sfatare:
pomesti pred svojim pragom spazzare davanti a casa propria
pomesti z zastarelimi idejami sfatare le idee antiquate
3. pometati (pri premikanju dotikati se česa) pren. arrivare a:
krilo pometa po tleh la gonna le arriva a terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pomesti skledo testenin spolverare un piatto di pastasciutta
pren. pometati s kom maltrattare, strapazzare qcn.
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni - ponoréti (-ím) perf. impazzire, ammattire, insanire, uscire di senno, perdere la ragione; vulg. incazzarsi:
ponoreti od sreče, veselja impazzire dalla felicità, di gioia
ponoreti od jeze schiumare di rabbia
kompas je ponorel (ne kaže severa) la bussola è impazzita
ko so ga nekaj časa pošiljali od Poncija do Pilata, je mož ponorel dopo che per un po' di tempo l'avevano mandato da Ponzio a Pilato, il brav'uomo si incazzò
včasih je dobro malo ponoreti semel in anno licet insanire lat.; una volta all'anno è lecito impazzire (per carnevale) - portare
A) v. tr. (pres. porto)
1. nositi, prenašati:
portare un pacco nositi paket
portare in seno un fanciullo nositi, biti noseča
portare qcn. in trionfo nositi na ramenih
portare in tavola servirati, nositi na mizo
portare qcn. in palma di mano pren. koga visoko ceniti
portare qcn. alle stelle pren. koga povzdigovati, kovati v nebo
portare legna al bosco, acqua al mare, vasi a Samo, nottole ad Atene, cavoli a legnaia pren. vodo nositi v Savo, v morje
2. prinesti, prinašati (tudi pren.):
portare qcs. in dono kaj prinesti v dar
portare aiuto, soccorso (a) pren. pomagati (komu)
portare guerra (a) pren. voj. napovedati vojno (komu), napasti (koga);
portare qcs. a conoscenza di qcn. pren. koga seznaniti s čim
3. pren. predložiti, predlagati; ekst. navesti, navajati:
portare qcn. come candidato predlagati koga za kandidata
portare prove navesti dokaze
4. peljati:
portare i bambini a spasso peljati otroke na sprehod
l'autobus porta al centro avtobus pelje v mestno središče
5. speljati, napeljati:
hanno portato l'elettricità fino all'ultimo paese elektriko so napeljali do zadnje vasi
che buon vento ti porta? pren. kaj te je prineslo? odkod pa ti?
portare l'acqua al proprio mulino pren. speljati vodo na svoj mlin
portare avanti pren. pospešiti
portare in alto dvigniti, dvigovati; pren. povzdigniti, povzdigovati
portare su pren. dvigovati
6. nositi s seboj; odnesti, odnašati:
la corrente portava relitti d'ogni genere vodni tok je nosil vse mogoče predmete
che il diavolo ti porti! naj te vrag vzame!
portare via odnesti, odnašati; odpeljati:
l'hanno portato via in manette odpeljali so ga vklenjenega (v lisice)
7. voziti, voditi:
portare l'automobile voziti avto
portare in porto zapluti z ladjo v pristanišče
portare in porto un affare pren. spraviti posel pod streho
8. pren. prinesti, prinašati; povzročiti, povzročati:
portare danno povzročiti škodo
portare fortuna, disgrazia; pog.
portare bene, male prinašati srečo, nesrečo
portare scalogna pog. prinašati nesrečo
9. nositi (na sebi):
portare la pelliccia nositi krzno
portare gli occhiali nositi očala
portare i calzoni pren. šalj. nositi hlače
portare i capelli lunghi imeti dolge lase
portare alta la testa hoditi z dvignjeno glavo
portare il viso basso hoditi s sklonjeno glavo
10. pren. gojiti, čutiti:
portare amicizia (a) biti komu prijatelj
portare odio (a) sovražiti
portare in cuore pren. nositi, čutiti v srcu
portare pazienza potrpeti
portare rispetto (a) spoštovati
11. prenašati:
portare bene, male l'alcol biti dober, slab pivec
portare bene gli anni dobro se držati za svoja leta
B) ➞ portarsi v. rifl. (pres. mi porto)
1. peljati (se), iti:
portarsi sulla destra peljati v desno
2. ravnati, obnašati se:
portarsi da gran signore ravnati kot velik gospod
3. držati se:
come ti porti? kako je kaj (zdravje)? - pōrto2 m
1. navt. pristanišče, luka:
porto fluviale rečna luka
porto di mare pren. babilon
porto d'imbarco, di sbarco pristanišče za vkrcavanje, izkrcavanje; vkrcevališče, izkrcevališče
porto di scalo postajališče (na potovanju po morju)
2. pren. pristan, cilj:
condurre in porto un affare spraviti posel pod streho, skleniti posel
essere a buon porto dobro napredovati
giungere in porto priti na cilj
porto di salvezza zavetje - posizione f
1. položaj; lega; mesto:
la posizione di un astro položaj nebesnega telesa
posizione di testa, di coda šport mesto na čelu, na začelju
luci di posizione avto pozicijske luči
2. voj. položaj:
posizione chiave ključni položaj
guerra di posizione pozicijska vojna
3. položaj, drža (telesa):
posizione eretta zravnana drža
posizione fetale položaj ploda (v maternici)
4. pren. stališče:
prendere posizione zavzeti stališče
5. pren. gmotni, družbeni položaj:
ha un'ottima posizione dobro je situiran
farsi una posizione postati premožen
6. astr. položaj
7. glasba lega:
posizione stretta, lata ozka, široka lega - poskrbljèn (-êna -o) adj. provveduto, provvisto:
(v povedni rabi) na ladji je dobro poskrbljeno za udobje a bordo della nave si è provveduto al comfort - poslováti (-újem) imperf. intr. lavorare, operare; essere in funzione; aprire:
podjetje posluje dobro, uspešno l'impresa lavora bene, con profitto, l'impresa è redditizia
poslovati z izgubo lavorare in perdita
banka posluje od devetih naprej la banca apre alle nove - poslúšati (-am) imperf.
1. ascoltare, stare in ascolto, sentire; prestare ascolto a; seguire:
molče, pazljivo poslušati ascoltare in silenzio, attentamente
poslušati glasbo, radijsko oddajo ascoltare la musica, una trasmissione radiofonica
poslušati predavanje sentire, seguire una conferenza
2. tendere l'orecchio, porgere l'orecchio
3. ascoltare, sentire, udire; ubbidire:
dobro me poslušaj stammi a sentire
ne poslušati nikogar non sentire ragioni
poslušati glas vesti ubbidire la voce della coscienza
poslušati nasvet udire il consiglio (di)
4. (izraža negativen odnos do govorjenega) stare a sentire, sopportare, mandar giù:
zabavljanja nisem mogel več poslušati non riuscivo più a sopportare quel brontolio
pren. pazi, tukaj stene poslušajo attento, qui anche i muri hanno orecchie
poslušati naravo, nočno tišino porgere ascolto alla natura, al silenzio della notte
stalno moram poslušati, da si lenuh mi sento dire continuamente che sei un buonoanulla
pog. kar naprej poslušamo, kašna je mladina si parla continuamente di come sono i giovani
poslušati z očmi in ušesi ascoltare con grande attenzione
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
lažje bi ga nosil kot poslušal è un terribile rompiscatole
tako lepo govori, da bi ga kar poslušal parla come un libro stampato - postláti (-stéljem)
A) perf. rifare il letto; preparare il giaciglio
B) postláti si (-stéljem si) perf. refl. farsi il letto:
pren. dobro, slabo si postlati vivere nella penuria, nell'agiatezza
PREGOVORI:
kakor si boš postlal, tako boš ležal chi vuol riposare, si faccia prima un buon letto; vita futura sia la tua cura - posto2 m
1. mesto:
prendere il proprio posto sesti na svoje mesto
mettere ogni cosa al proprio posto dati vse na svoje mesto
avere la testa a posto pren. biti moder, preudaren
essere a posto biti urejen, v redu
essere, sentirsi a posto con la coscienza imeti mirno vest
essere una persona a posto biti spodoben, zaupanja vreden
mettere a posto qcn. koga okregati, ošteti
tenere la lingua a posto govoriti premišljeno, brzdati jezik
al posto di namesto
2. (prosto) mesto, prostor:
fare, lasciare un po' di posto narediti, pustiti malo prostora
posto barca navt. privez
posto letto ležišče (v hotelih, bolnicah ipd.)
posto macchina avto (parkirni) prostor; ekst. sedež:
automobile a cinque posti petsedežni avtomobil
posto in piedi stojišče
posto a sedere sedež
posto d'onore častno mesto
posto in Parlamento sedež v parlamentu
3. voj.
posto di blocco blok
posto di comando komandno mesto
posto di guardia stražarsko mesto
posto di medicazione previjališče
4. mesto, delo, služba, funkcija:
un posto di segretario mesto tajnika
ha trovato un ottimo posto našel je odlično službo
mettersi a posto najti lepo delo, službo
5. kraj, mesto:
usanze del posto krajevne navade
sul posto na mestu:
recarsi sul posto oditi na mesto
conquistare un posto al sole pren. izboriti si mesto pod soncem
6. (javni) lokal:
ti porto in un posto dove si mangia bene peljal te bom v lokal, kjer se dobro je
7. evfemistično stranišče:
devo andare in quel posto moram na stranišče - potíhem adv.
1. silenziosamente, sommessamente, sottovoce, piano
2. di nascosto
3. dentro di sé:
potihem upa, da se bo dobro izteklo dentro di sé spera che la cosa riesca - poučèn (-êna -o) adj. informato, avvisato; consapevolizzato:
o vsem je dobro poučen è informato di tutto - povsód adv. dappertutto, (d)ovunque:
povsod navzoč onnipresente
povsod očiten ubiquitario
biti povsod doma cavarsela dovunque
imeti povsod oči vedere tutto
povsod vtikati svoj nos ficcare il naso dappertutto
povsod ga je dosti lo si incontra dovunque, è come il prezzemolo
PREGOVORI:
povsod je dobro (lepo), doma je najbolje (najlepše) a ogni uccello il suo nido è bello - poznáti (-ám)
A) perf.
1. conoscere; praticare:
poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
poznati mnogoženstvo praticare la poligamia
2. conoscere, sapere, padroneggiare:
poznati pot sapere la strada
za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue
3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.
4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno
5. pren. (z nikalnico)
ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
ne poznati mere essere smodato
ne poznati milosti essere spietato
ne poznati olike essere screanzato, maleducato
pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche
B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi
1.
pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo
2.
tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
PREGOVORI:
po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro - poznávanje (-a) n conoscenza; padronanza; cognizione;
dobro poznavanje gradiva buona conoscenza della materia
poznavanje tujega jezika padronanza di una lingua straniera - pratico
A) agg. (m pl. -ci)
1. praktičen, v zvezi s prakso
2. vsakdanjim potrebam namenjen, uporaben, koristen:
consiglio pratico koristen nasvet
all'atto pratico v praksi
3. spreten, pripraven, ročen, izurjen, izkušen; doma (v):
operaio pratico del mestiere v poslu izurjen delavec
sono pratico della zona ta predel dobro poznam
B) m (pl. -ci)
1. praktik
2. (perito) izvedenec, veščak - práviti (-im)
A) imperf., perf.
1. dire, raccontare:
kdo ti je pravil o tem chi te l'ha detto
praviti šale, zgodbe raccontare barzellette, storie
kako že pravi pesnik come dice il poeta
številke pravijo, da imamo izgubo i numeri dicono che siamo in rosso
2. dire, affermare:
statistiki pravijo, da število nesreč narašča gli esperti di statistica dicono che il numero degli incidenti aumenta
rad sem jo imel, ne pravim, da ne le volevo bene, non dico di no
3. dire, recitare:
tretji člen pravi l'articolo tre recita
pregovor pravi il proverbio dice
4. dire, chiamare:
ime mu je Jože, pravijo pa mu Dolgolasec il suo nome è Giuseppe ma lo chiamano Capellone
saj ni, da bi (človek) pravil non è il caso di parlarne
pravi to komu drugemu questo va' a raccontarlo a un altro
meni ni treba praviti tega non occorre dirmelo
ti boš meni pravil, ko še nisi nič naredil e tu sta' zitto che non hai fatto ancora niente
nekaj mi pravi, nos mi pravi, da qualcosa mi dice che, sento che
večkrat je pijan, da mački botra pravi è spesso ubriaco al punto da non sapere quello che fa
PREGOVORI:
sova sinici glavana pravi il bue dice cornuto all'asino; la padella dice al paiolo: 'Fatti in là che mi tingi.'
B) práviti se (-i se) perf. impers.
1. vuol dire, significa:
jutri, se pravi nikoli domani vuol dire mai
kaj se to pravi, nima časa cosa vuol dire: non ha tempo
2. si dice; si chiama:
dobro se pravi po nemško gut bene in tedesco si dice gut
vasi se pravi Podgrad il villaggio si chiama Podgrad
3. cioè, vale a dire:
Vzhodni Pakistan, se pravi Bangladeš, so prizadele poplave il Pakistan Orientale, vale a dire il Bangladeesh è stato colpito dalle alluvioni