inēdia f stradanje; izčrpanost:
morire d'inedia stradati do smrti, umirati od lakote; pren. umirati od dolgega časa
Zadetki iskanja
- infradiciata f
prendersi un'infradiciata do kosti biti premočen, se zmočiti - inkluzívno adv. knjiž. (vključno do) entro:
prošnjo je treba oddati inkluzivno do 31. januarja la domanda va presentata entro il 31 gennaio - innamorato
A) agg. zaljubljen:
innamorato cotto zateleban, do ušes zaljubljen
essere innamorato di sé biti poln samega sebe
B) m (f -ta) zaljubljenec, zaljubljenka; ljubljena oseba:
fare l'innamorato delati se zaljubljenega - insaccare
A) v. tr. (pres. insacco)
1. dati v vrečo:
insaccare il pallone šport poslati žogo v mrežo
2. kulin. nadevati meso, delati klobase
3. pren. stlačiti
4. pren. (infagottare) stlačiti, strpati; ohomotati:
l'avevano insaccato in un cappotto che gli arrivava ai calcagni ohomotali so ga v plašč, ki mu je segal do peta
B) ➞ insaccarsi v. rifl. (pres. mi insacco) zariniti se, stiskati se - insino
A) avv. tudi, celo
B) prep.
insino a do
C) cong.
insino a che (fino a che) dokler - insofferēnza f nepotrpežljivost, nestrpnost:
mostrare insofferenza per qcn. o qcs. kazati nestrpnost do koga, česa, ne trpeti koga, česa - insolentire v. intr. (pres. insolentisco) postajati predrzen, nesramen:
insolentire contro qcn. predrzno, nesramno se vesti do koga - interēsse m
1. zanimanje:
mostrare interesse per una ragazza kazati zanimanje za deklico, čutiti privlačnost do dekleta
2. korist
3. ekon. obresti:
interesse attivo, passivo aktivne, pasivne obresti
tasso d'interesse obrestna mera
4. ekon. (interessenza) udeležba, delež pri dobičku
5. ekst. dobičkaželjnost - invazíja (-e) f
1. voj. (vpad) invasione:
hist. invazije barbarov invasioni barbariche
zavezniška invazija sbarco degli Alleati
2. (okupacija) occupazione
3. pren. (pojavljanje česa v veliki množini) inondazione:
prišlo je do prave invazije kavbojskih filmov c'è una vera inondazione di film western
4. med. invasione, contagio dilagante - ire*
A) v. intr. pesn. iti:
c'è che ire do tod je še daleč
B) ➞ irsene v. rifl. pesn. oditi; umreti; ➞ andare - íti (grém)
A) imperf., perf.
1. andare:
gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico
2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
iz rane gre kri dalla ferita viene sangue
3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro
4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
stopnice gredo v klet le scale portano in cantina
5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo
6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente
7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile
8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
določen delež gre podjetju una parte va all'azienda
9. pog. (miniti, minevati) passare:
leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo
10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina
11. impers. andarne:
gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
gre mu za čast ne va del suo onore
12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza
13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata
14. impers. (moči, zmoči) farcela:
poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece
15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
pog. plašč mu gre (sega)
do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
iti (komu) s poti non intralciare qcn.
iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
pog. pren. iti k hudiču andare in malora
iti na bolje (zdravje) migliorare
iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
pren. iti na nož venire ai ferri corti
pren. iti (komu) na otročje rimbambire
pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
pren. iti na ulice scendere in piazza
pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
pren. iti pod nož farsi operare
pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
pren. ne iti v glavo non andare in testa
iti v denar vendersi bene
pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
evf. iti v leta invecchiare
škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
pren. iti vase rientrare in se
iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
iti v zrak saltare in aria
iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
iti za pogrebom andare al funerale
pren. iti dol (sonce) tramontare
pog. iti gor (podražiti se) rincarare
žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
pren. iti narazen separarsi, divorziare
pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
pog. iti skupaj (blago) restringersi
ekon. iti v breme essere, andare a carico
voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
iti se solit andare a farsi friggere
igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
PREGOVORI:
v tretje gre rado non c'è due senza tre
prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera
B) íti se (grém se) imperf. refl.
1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
iti se kartat giocare a carte
iti se slepe miši giocare a mosca cieca
iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco
2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa - izbrúsiti2 (-im) perf.
1. affilare e levigare
2. (dati bolj izdelano podobo) rifinire
3. consumare (a furia di affilare):
pren. izbrusiti si noge do kolen (da bi se kaj doseglo) farsi in quattro - izpopolnítev (-tve) f perfezionamento, integrazione, aggiornamento (professionale):
razpis delovnega mesta velja do izpopolnitve il bando di concorso per il posto di lavoro resta aperto fino ad esaurimento - izràz (-áza) m
1. espressione (tudi ekst.); termine; parola, vocabolo:
uporabljati izbrane, jasne, vsakdanje izraze usare espressioni scelte, chiare, semplici
grob, vulgaren, zastarel izraz parola grossolana, volgare, antiquata
strokovni izrazi termini tecnici
2. (zunanja podoba, zlasti obraza, oči) espressione; aria:
čuden, otožen izraz (obraza) un'espressione strana, malinconica (del volto)
3. pl. izrazi (kar kaže, izraža kaj) espressione, sensi:
sprejmite izraze (globokega) sožalja, spoštovanja voglia(-te) accogliere l'espressione del mio più profondo cordoglio, voglia(-te) gradire i sensi del mio più profondo rispetto
priti, prihajati do izraza trovare espressione, manifestarsi
dobiti, najti svoj izraz esprimersi
dati izraz dare espressione, esprimere, sfogare - izsmejáti (-sméjem)
A) perf. tr. deridere, schernire
B) izsmejáti se (-sméjem se) perf. refl. smettere di ridere:
izsmejati se do solz ridere fino alle lacrime - jêdro (-a) n
1. (notranji del semena) nocciolo; (orehovo) gheriglio; anima
2. (notranji del česa) anima
3. (največji, najpomembnejši del česa, tudi ekst. ) nucleo, nocciolo; nerbo; sostanza; essenza:
jedro prebivalstva so predstavljali obrtniki il nucleo della popolazione era costituito dagli artigiani
ugotoviti jedro problema identificare il nocciolo del problema
oče in sin sta si v jedru enakega značaja padre e figlio hanno in sostanza la stessa indole
jedro vojske il grosso, il forte dell'esercito
4. fiz., kem. nucleo:
atomsko jedro nucleo (dell'atomo)
helijevo, uranovo jedro nucleo di elio, di urano
5. biol. (celično jedro) nucleo
6. teh. (kar se da v formo, da nastane v ulitku votlina) anima
7. do jedra pren. fino in fondo, al fondo; nel midollo, nelle midolla; (fin) nell'intimo:
spoznati koga do jedra conoscere qcn. fin nell'intimo
iti stvarem do jedra andare all'intimo delle cose
do jedra pokvarjen človek uomo depravato fin nel midollo
8. geol. carota, nucleo, testimone:
geol. zemljino jedro nucleo terrestre
9. usnj. groppone
10. pal. nucleo
11. les. durame, cuore del legno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
urb. jedro mesta nucleo, centro storico
meteor. jedro nizkega zračnega pritiska zona di bassa pressione
num. jedro novca metallo prezioso (nella moneta)
zool. kameno jedro strato interno (della conchiglia)
astr. kometno jedro nucleo della cometa
min. kristalizacijsko jedro germe, nucleo, centro di cristalizzazione
elektr. magnetno jedro nucleo magnetico - jétra (jéter) n pl. anat. fegato:
zboleti na jetrih ammalarsi di fegato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svinjska, telečja jetra fegato di maiale, di vitello
gastr. pražena jetra fegato alla veneziana
pren. poznati koga do jeter conoscere qcn in fondo, fino alle midolla
pren. iti na jetra dare ai, nei nervi a qcn., rompere le scatole a qcn.
med. ciroza jeter cirrosi epatica - jútri
A) adv.
1. domani:
jutri zjutraj domani mattina, domattina
jutri zvečer domani sera
jutri štirinajst dni domani a quindici
2. ekst. domani:
jutri bo takšen poseg nekaj povsem navadnega domani interventi così saranno qualcosa di comune
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jutri je še en dan domani è un altro giorno
tak sem: danes tukaj, jutri tam son fatto così: oggi qua, domani là
njegova služba je od danes do jutri il suo lavoro è precario, instabile
takih težav ne odpraviš od danes do jutri certe difficoltà non si possono eliminare dall'oggi al domani
pren. živeti od danes do jutri vivere alla giornata
PREGOVORI:
kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri chi ha tempo non aspetti tempo
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
B) m domani; ekst. futuro, avvenire - jútro1 (-a) n
1. mattino, mattina, mattinata:
deževno, hladno, megleno, sončno jutro mattino piovoso, freddo, nuvoloso, soleggiato
nedeljsko jutro mattino domenicale
pomladansko, zimsko jutro mattino primaverile, invernale
od jutra do večera da mattino a sera
dobro jutro! buon giorno!
rel. zvoniti jutro suonare il mattutino
2. pren. (začetek) albori:
jutro človeštva gli albori della civiltà
3. star. (vzhod) mattino, Levante