Franja

Zadetki iskanja

  • drúščina (-e) f compagnia, (allegra) brigata:
    delati komu druščino tener compagnia
  • due

    A) agg.

    1. dva:
    costume a due pezzi dvodelne kopalke

    2. ekst. maloštevilen; malo; nekaj:
    fare due passi malo se sprehoditi
    fare due chiacchiere poklepetati, pokramljati
    mangiare due bocconi kaj malega pojesti
    abitare a due passi stanovati v bližini
    dire in due parole povedati kaj v nekaj besedah
    essere alto come due soldi di cacio biti zelo majhen, pedenjčlovek
    in due minuti pren. v trenutku, takoj

    B) m

    1. dva; dvojka; dvoje:
    il due giugno è festa nazionale drugi junij je državni praznik
    lavorare, mangiare per due delati, jesti za dva
    tiro a due dvovprežnik

    2. šport
    due di coppia double scull
    due con dvojec s krmarjem
    due senza dvojec brez krmarja
  • duro

    A) agg.

    1. trd:
    duro come il sasso trd kot kamen
    pane duro trd kruh
    uova dure v trdo kuhana jajca
    duro d'orecchi pog. naglušen; pren. gluh
    duro di testa, di comprendonio pog. zabit, top
    avere la pelle dura imeti trdo kožo
    osso duro trd oreh
    muso duro nesramnost, neotesanost; (ispido)
    barba dura sršata brada

    2. šport oster:
    fare, praticare un gioco duro igrati ostro

    3. neprožen; trmast:
    cappello duro polcilinder
    persona dura trmast človek

    4. hud, neprijazen, mučen:
    inverno duro huda zima

    5. strog, neizprosen; podel, krut, brezčuten

    6. težak, težaven; ekst. nerazumljiv:
    un testo duro da capire težko razumljivo besedilo

    7. kem. trd:
    acqua dura trda voda

    B) m

    1. trdo, trd predmet, trda površina:
    dormire sul duro spati na trdem

    2. težava:
    il duro ha ancora da venire težava šele pride

    3. neuklonljiv človek, pogumnež; brezsrčnež, nasilnež:
    fare il duro biti brezsrčen, delati se brezsrčnega

    C) avv.

    1. ostro, strogo:
    tenere duro vztrajati

    2. globoko; trdo; trdno:
    dormire duro trdno spati
    lavorare duro trdo delati
  • dvá (-é -é) numer.

    1. due:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    korakati po dva in dva marciare in fila per due
    delati, jesti za dva lavorare, mangiare per due
    pejor. stara dva i genitori
    otroci so korakali: leva, desna, ena, dve i bambini marciavano sinist, dest, un, due

    2. dva, tri (za izražanje približnosti):
    že dva, tri tedne ga nisem videl non lo vedo da qualche settimana

    3. (izraža manjšo količino) due:
    do trgovine imam dva koraka il negozio è a due passi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
    pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe, fare il doppio gioco
    imeti dve bradi avere il doppio mento
    držati se v dve gube essere, stare piegato in due
    pog. imeti dve železi v ognju mettere molta carne al fuoco
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    z eno roko daje, z dvema jemlje con una mano dà, con tutt'e due prende
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi male fa, male aspetti
  • eksperimént (-a) m esperimento:
    delati eksperimente fare, compiere esperimenti
    fizikalni, kemični eksperiment esperimento di fisica, di chimica
  • elán (-a) m (polet, vnema) slancio, entusiasmo;
    delati z elanom lavorare con entusiasmo
    filoz. življenjski elan slancio vitale
  • èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

    1. (izraža število ena) uno, una
    a) (v samostalniški rabi):
    ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
    bilo je ena po polnoči era l'una di notte
    stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
    b) (v prilastkovi rabi)
    eno željo še imam ho un solo desiderio
    slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
    c) (v medmetni rabi)
    otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

    2. (v zvezi z 'drugi') uno:
    prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
    eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
    (izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

    3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
    en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
    pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
    vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

    4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
    midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
    zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

    5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
    obleka v enem delu abito di un solo pezzo
    kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
    pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
    pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
    pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
    z eno besedo (povedano) (detto) in breve
    pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
    pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
    povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
    sovražnik številka ena nemico numero uno
    pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
    vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
    pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
    pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
    vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
    PREGOVORI:
    ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
  • esame m

    1. pregled, preiskava:
    prendere in esame una proposta pretresti predlog
    sottoporre a esame dati v pretres
    esame del sangue preiskava krvi
    esame dei testi umani pravo zasliševanje prič
    esame di coscienza relig. izpraševanje vesti

    2. izpit:
    esame scritto, orale pisni, ustni izpit
    esame di ammissione sprejemni izpit
    esame di maturità matura
    esame di laurea diplomski izpit
    sostenere gli esame delati izpite
    passare l'esame izpit opraviti
    esame di guida vozniški izpit
  • esplorativo agg. poizvedovalen, raziskovalen:
    fare qcs. a scopo esplorativo kaj delati v poizvedovalne namene
  • ēstro m

    1. zool. zolj (Oestrus):
    estro bovino goveji zolj (Hypodermum bovis)

    2. zanos, polet, spodbuda:
    estro oratorio govorniški zanos

    3. navdih, nagnjenje:
    scrivere, comporre seguendo l'estro pisati, komponirati po navdihu

    4. muha, muhast:
    agire secondo l'estro e non secondo la ragione delati, kot ti pride na misel, ne po pameti
    a estro po razpoloženju
  • faccia f (pl. -ce)

    1. obraz:
    perdere la faccia osramotiti se
    salvare la faccia ohraniti, rešiti dostojanstvo
    uomo a due facce dvoličnež
    aver la faccia di dire o fare qcs. drzniti si kaj reči ali storiti
    voltare la faccia a qcn. zatajiti koga
    in faccia, di faccia, sulla faccia a qcn. o qcs. pred kom ali čim
    a faccia a faccia con qcn. vpričo nekoga, tik pred kom
    guardare bene in faccia qcn. pren. biti odkrit s kom
    dire le cose in faccia a qcn. pren. povedati komu kaj v obraz
    non guardare in faccia a nessuno pren. ne ozirati se na nikogar, biti nepristranski
    alla faccia di chi ci vuole male navkljub tistemu, ki nam želi slabo
    alla faccia tua! vulg. ti pezde!

    2. izraz, poteze:
    una faccia patibolare obraz hudodelca
    faccia da galantuomo pošten obraz
    fare la faccia feroce pren. delati se hudo strogega
    faccia di bronzo, faccia tosta nesramnež; človek, ki ga nobena stvar ne vrže iz tira, ki ga nič ne gane

    3. stran, pročelje:
    la faccia della casa dà sulla piazza pročelje hiše gleda na trg
    sulla faccia della terra na zemeljskem površju
    l'altra faccia della luna druga stran meseca (tudi pren.);
    l'altra faccia di qcs. druga stran nečesa, druga plat nečesa
    le mille facce di una questione pren. nešteti vidiki nekega vprašanja

    4. mat. ploskev
  • febbrilmente avv. vneto, neučakano, vročično:
    lavorare febbrilmente vneto delati
  • fēsta f

    1. praznik, svečanost, praznovanje, zabava:
    festa nazionale državni praznik
    celebrare la festa praznovati
    ornato, vestito a festa praznično okrašen, oblečen
    festa di famiglia družinski praznik
    festa di precetto relig. zapovedani praznik
    buone feste! vesele praznike! (za božič ali veliko noč)

    2. pog. rojstni dan; god:
    la festa delle matricole brucovanje

    3. prost dan:
    far festa prenehati delo; praznovati
    aver festa praznovati, biti prost, ne delati
    è finita la festa pren. stvar je končana, zdaj pa resno

    4. praznovanje, zabava:
    organizzare una festa danzante prirediti zabavo s plesom
    fare la festa a qcn. pren. koga javno usmrtiti; ubiti koga
    fare festa a qcn. koga veselo sprejeti
    essere della festa udeležiti se zabave; pren. biti zraven
  • fiacca f utrujenost, počasnost, brezvoljnost, mlahavost:
    avere la fiacca, battere la fiacca delati brezvoljno, ogibati se dela, lenariti
  • filo m (m pl. -li, f pl. -la) (ženska množinska oblika se uporablja kot kolektivno ime v nekaterih izrazih)

    1. nit, sukanec:
    filo di cotone bombažna nit
    filo di seta svilena nit
    le fila di un complotto pren. niti zarote
    essere attaccato a un filo pren. viseti na nitki
    dare del filo da torcere a qcn. pren. delati komu težave
    fare il filo a qcn. dvoriti komu

    2. žica, nit, bilka:
    filo di ferro železna žica
    filo spinato bodeča žica
    il filo del telefono telefonska žica
    filo diretto direktna zveza (tudi pren.);
    filo d'erba travna bilka
    fili d'oro šport pren. zlati lasje
    filo di perle niz biserov

    3. vrvica, tanek kabel:
    filo a piombo svinčnica, grezilo
    filo d'Arianna Ariadnina nit, rešilno sredstvo
    filo del traguardo šport ciljna vrvica
    vincere sul filo del traguardo zmagati tik pred ciljem (tudi pren.);
    filo della schiena, delle reni pren. hrbtenica

    4. ostrina, rezilo:
    il filo del rasoio ostrina britve
    perdere il filo zgubiti ostrino, otopeti
    essere, trovarsi sul filo del rasoio pren. biti v stalni nevarnosti, hoditi po ostrini britve
    passare qcn. a fil di spada koga prebosti, ubiti

    5. (zelo majhna količina)
    un filo di voce komaj slišen glas
    un filo di speranza žarek upanja
    essere ridotto a un filo biti shiran

    6. zveza, potek, nit:
    perdere il filo del discorso izgubiti nit pogovora, zmesti se
    per filo e per segno natanko, podrobno, po vrsti
  • fín (-a -o) adj.

    1. fine, signorile:
    fina dama una signora fine
    fina družba ambiente fine
    iron. delati se finega atteggiarsi a gran signore

    2. (boljši, izbran) fine, scelto, ottimo, di ottima qualità:
    fino blago roba fine
    kuhati fino kavo fare un ottimo caffè
    fin vonj profumo fine
    fin zrak aria fine, pura
    fina šala battuta fine, spiritosa

    3. (lepo oblikovan) fine, delicato:
    fine poteze (obraza) lineamenti fini

    4.
    fina mehanika meccanica di precisione
    fino brušenje levigatura, molatura fine

    5. (zelo droben, tenek) fine:
    fin pesek sabbia fine
    fina moka farina fine
    grad. fini omet stabilitura
  • finta f

    1. hlimba, hlinjenje, pretvarjanje, hinavščina:
    le sue gentilezze sono una finta njegova ljubeznivost je samo pretvarjanje
    far finta delati se, hliniti
    far finta di niente delati se, kot da ni nič

    2. šport finta
  • fízično adv. fisicamente; manualmente:
    fizično delati lavorare manualmente
    fizično prizadet človek individuo fisicamente andicappato
  • flēmma f flegma, flegmatičnost, ravnodušnost; počasnost, zaspanost:
    fare le cose con flemma delati kaj flegmatično
    perdere la flemma izgubiti potrpljenje
  • fracasso m trušč, hrup, ropot:
    un fracasso d'inferno peklenski trušč
    far fracasso delati hrup, pren. vzbuditi veliko zanimanje, veliko govoric