Franja

Zadetki iskanja

  • sméti (smém) imperf.

    1. potere, essere permesso:
    s čim smem postreči in che cosa posso servirla
    s tem se ne strinjam, če smem reči qui non sono d'accordo, se mi è permesso dirlo
    ali smem že čestitati? posso felicitarmi?

    2. (z nikalnico) ne smeti non dovere:
    človek ne sme obsojati drugih non si devono biasimare gli altri
    na to že zdaj ne smem pomisliti non ci devo fin d'ora nemmeno pensare
    nikdar več mi ne smeš pred oči (sparisci e) non farti vedere mai più
  • smrád (-ú) m puzza, puzzo; fetore, lezzo:
    zadušljiv smrad un fetore soffocante
    pejor. ta smrad nam ne bo ukazoval non ci lasceremo comandare da questo fetente
  • somigliare

    A) v. intr. (pres. somiglio) biti podoben

    B) ➞ somigliarsi v. rifl. (pres. ci somigliamo) biti si podoben
  • spalleggiare

    A) v. tr. (pres. spalleggio)

    1. pomagati; podpreti, podpirati

    2. voj. nositi, prenašati na ramenih

    B) ➞ spalleggiarsi v. rifl. (pres. ci spalleggiamo) medsebojno si pomagati; podpreti, podpirati se
  • spellicciare

    A) v. tr. (pres. spelliccio)

    1. pretepsti, pretepati, premlatiti

    2. pren. pog. naložiti komu težek izpit

    B) ➞ spellicciarsi v. rifl. (pres. ci spellicciamo)

    1. besno se popasti (psi)

    2. ekst. besno se pretepati, spopadati (ljudje)
  • spét adv.

    1. di nuovo, nuovamente:
    spet si ti na vrsti è di nuovo la tua volta, tocca ancora a te

    2. a sua volta:
    podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako dalje porgeva il mattone al vicino, costui a sua volta al proprio e così via

    3. (izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega) ancora:
    kaj je spet, še ne bo miru! cos'altro c'è ancora! Un po' di silenzio!

    4. (izraža ponovitev dejanja) ri-, ra-, rin-, re-:
    spet poslušati riascoltare
    spet pasti ricadere
    spet predložiti riproporre
    spet poskusiti ritentare
    spet videti rivedere
    spet zamotati vrv raggrovigliare una corda
    spet pluti ob obali rinavigare lungo la costa
    spet zaposliti nekoga reimpiegare qcn.

    5. spet in spet (izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja) sempre di nuovo:
    govornika so spet in spet prekinjali l'oratore veniva interrotto sempre di nuovo

    6. in spet, pa spet (izraža intenzivnost) e ancora, e poi:
    tega ne bom storil, ne, pa spet ne questo non lo farò, no e poi no

    7. (za poudarjanje nasprotja) ma neanche, ma nemmeno; poi, invece:
    pridelek ni velik, pa spet ni slab il raccolto non è abbondante ma nemmeno scarso
    nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati alcuni ci stavano, altri invece non volevano rischiare
    eni pridelujejo hrano, spet drugi izdeljujejo orodje, spet tretji gradijo bivališča un gruppo si cura della produzione del cibo, un altro della fabbricazione di arnesi, un altro ancora della costruzione di abitazioni

    8. pren. (poudarja zanikano trditev ali neodločnost) poi:
    no, tako hudo pa spet ni le cose non vanno poi così male
  • spiegare

    A) v. tr. (pres. spiēgo)

    1. razviti, razprostreti, razprostirati:
    spiegare le vele navt. razviti jadra
    spiegare la voce pren. razpeti se

    2. pren. razložiti, razlagati; pojasniti

    3. pokazati; opraviti:
    spiegare zelo pokazati vnemo
    spiegare una grande attività biti zelo dejaven

    4. voj. razporediti, razporejati

    B) ➞ spiegarsi v. rifl. (pres. mi spiēgo) izraziti, izražati se; biti jasen:
    mi spiego? ali sem bil jasen?

    C) ➞ spiegarsi v. rifl. (pres. ci spieghiamo) razumeti, sporazumeti se
  • splòh adv.

    1. in genere, generalmente:
    to so sploh znane besede sono parole generalmente note

    2. (izraža veljavnost za celoto) in genere:
    navdušen za poezijo in za umetnost sploh appassionato della poesia e dell'arte in genere

    3. pog. (pri naštevanju) ecc., e così via, e via dicendo:
    postregli so nam z mesom, pecivom, vinom in sploh ci servirono carne, dolci, vino e via dicendo

    4. pren. (izraža ugotovitev splošnega stanja) comunque:
    sploh mu delamo krivico, ko ga ne nagradimo comunque gli facciamo torto non premiandolo
    nisem je iskal, sploh se nisem spomnil nanjo non l'ho cercata, non mi sono nemmeno ricordato di lei

    5. pren. (v vprašalnih stavkih poudarja pomen besede, na katero se nanaša) mai:
    kako je to sploh mogoče come mai questo è possibile

    6. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) affatto:
    cel teden sploh ne gre iz hiše non esce affatto di casa per intere settimane
    sploh ne macché, neanche per idea, neanche per sogno, niente affatto
  • sréčati (-am) | srečávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. incontrare qcn., incrociare qcn.; imbattersi in qcn.:
    srečati koga na ulici, pred hišo incontrare qcn. per strada, davanti alla casa

    2. incontrare, trovare:
    te posebnosti srečamo tudi pri drugih vretenčarjih particolarità che troviamo anche presso altri vertebrati
    pog. šalj. srečati Abrahama compiere cinquant'anni
    končno ga je srečala pamet finalmente ha messo la testa a posto

    B) sréčati se (-am se) | srečávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. incontrarsi (tudi šport. ); imbattersi:
    državnika sta se tokrat prvič srečala è stato il primo incontro dei due uomini di stato
    srečali sta se košarkarski moštvi dveh dežel si sono incontrate le rappresentanze di pallacanestro dei due paesi

    2. imparare a conoscere:
    srečati se z grško dramatiko imparare a conoscere il teatro greco

    3. ekst. affrontare, fronteggiare:
    srečati se z ovirami, s težavami affrontare ostacoli, difficoltà
    pren. še se bova srečala ci rivedremo (e me la pagherai)
    pogleda sta se srečala si guardarono
    sovražni patrulji sta se srečali na prelazu al passo si sono scontrate due pattuglie nemiche
  • stare* v. intr. (pres. stō)

    1. knjižno obstati

    2. ostati, ostajati, biti:
    starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

    3. obotavljati se, muditi se

    4. trajati

    5. biti, najti se:
    stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
    stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
    stare in attesa čakati
    stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
    stare a tavola sedeti za mizo

    6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
    stare attento biti pozoren
    stare buono, calmo biti dober, miren
    stare in ginocchio klečati
    stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
    stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
    stare sulle sue biti zelo zadržan

    7. počutiti se:
    stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
    come stai? kako se imaš? kako si kaj?

    8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
    stare alla cassa biti, delati na blagajni
    stare a guardia di čuvati, stražiti
    stare a servizio služiti, delati

    9. prebivati, stanovati, živeti:
    andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
    sta con i genitori živi pri starših
    stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

    10. biti, stati, nahajati se:
    la villa sta in collina vila stoji vrh griča
    non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

    11.
    stare a cuore pomeniti (komu)
    stare a dieta biti na dieti
    stare sulle spine biti v skrbeh
    fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
    stando così le cose ker je pač tako, če je tako

    12.
    sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
    sta a lui decidere on mora odločiti

    13. biti (obstajati):
    qui sta il difficile težava je v tem
    tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

    14. iti v (vsebina):
    nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
    nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
    non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

    15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
    stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

    16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
    stare a chiacchierare klepetati
    stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

    17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
    sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
    stare per dire hoteti reči, želeti povedati

    18.
    stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
    stare ai fatti držati se dejstev
    stare alle apparenze soditi po videzu
    stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
    stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
    stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
    stare allo scherzo razumeti šalo
    stando a quanto si dice kakor se govori

    19.
    stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
    il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
    non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
    ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
    sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

    20.
    stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
    quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
    stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

    21.
    stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
    stare con i genitori živeti pri starših

    22.
    starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
    ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

    23.
    lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za
  • stōmaco m (pl. -chi, -ci)

    1. anat. želodec:
    stomaco debole, delicato slaboten, občutljiv želodec
    stomaco forte močen želodec
    avere uno stomaco di ferro, di struzzo imeti nojev želodec
    avere qcs., qcn. sullo stomaco imeti kaj, koga v želodcu; česa, koga ne prebaviti
    dare di stomaco bruhati
    fare stomaco, rivoltare lo stomaco obračati želodec; pren. zagnusiti, priskutiti
    fare qcs. contro stomaco narediti kaj brez volje
    riempire, riempirsi lo stomaco pog. polniti želodec, jesti

    2. pren. pog. pogum, korajža:
    a sopportare certa gente ci vuole un bello stomaco če hočeš prenesti nekatere ljudi, potrebuješ precej korajže
    aver lo stomaco di fare qcs. drzniti si kaj narediti
  • strašíti (-ím) imperf.

    1. spaventare; impaurire, intimorire; pren. ekst. esserci:
    strašiti otroke z bavbavom spaventare i bambini col babau
    strašiti vrabce z zračno puško scacciare i passeri col flobert
    strašiti z vojno terrorizzare con la minaccia della guerra
    v kotu je strašila stara skrinja in un angolo c'era un vecchio cassettone

    2. impers.
    na gradu straši nel castello ci sono gli spiriti
  • sugo m (pl. -ghi)

    1. sok

    2. absol. kulin. omaka

    3. pren. bistvo, jedro; ekst. užitek, zadovoljstvo:
    il sugo del discorso bistvo razgovora
    senza sugo plehek, neslan
    storia senza sugo neslana zgodba
    a stare con lui ci trovo poco sugo v njegovi družbi se dolgočasim
  • svetló | svêtlo | svètlo adv.

    1. chiaro:
    svetlo moder blu chiaro
    pren. svetlo pogledati guardare sorpreso, sbalordito

    2. (v pov. rabi)
    bilo je svetlo kot podnevi era chiaro come in pieno giorno
    postajalo je svetlo, ko smo vstali si faceva giorno quando ci alzammo
  • svillaneggiare

    A) v. tr. (pres. svillaneggio) trpinčiti, maltretirati; ozmerjati

    B) svillaneggiarsi v. rifl. (pres. pl. ci svillaneggiamo) zmerjati se
  • svój (svôja -e)

    A) adj.

    1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
    posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
    obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
    obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra

    2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
    doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
    šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
    izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione

    3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
    razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
    ljubiti svojo domovino amare la propria patria
    obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori

    4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
    s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
    imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola

    5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
    dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto

    6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
    imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
    imel je svojo držo aveva un suo portamento

    7. pog. (izraža približnost) un, su:
    sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
    mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina

    8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
    kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
    program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli

    9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
    za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
    trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto

    10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
    biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    svoj čas, svoje čase una volta, prima
    imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
    ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
    biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
    priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
    izreči svoj ne respingere, rifiutare
    bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
    pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
    pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
    pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
    pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
    delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
    pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
    pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
    pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
    živeti po svoje vivere a modo proprio

    B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
    dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
    pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
    dobiti svoje avere ciò che si merita
    odsedeti svoje scontare la pena
    žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
    naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
    pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
    dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
    biti pri svojih stare con (propri) familiari
  • ščítiti (-im) imperf. ➞ zaščititi proteggere, difendere, riparare; tutelare:
    ovitek ščiti knjigo la sopraccoperta protegge il libro
    pren. ščititi komu hrbet riparare, coprire a qcn. le spalle
    votlina nas je ščitila pred dežjem la caverna ci riparava dalla pioggia
    zakon ščiti pravice državljanov la legge tutela i diritti dei cittadini
  • šè adv.

    1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
    zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

    2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
    predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
    kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

    3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
    povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

    4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
    še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
    še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

    5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
    tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
    natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

    6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
    do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

    7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
    še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

    8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
    še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

    9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
    nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

    10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
    vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

    11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
    še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

    12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
    čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

    13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
    pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

    14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
    naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
    kaj takega pa še ne cose da matti!
    o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
    to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
    ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
    ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
    hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
    spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
    pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
    spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
    imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
    še enkrat! bis!; ekst. da capo
    inter. še kako magari
    še kar discretamente
    še naprej ulteriormente
    jur. še nerešen sub iudice
    še neznan inedito
    knjiž. še ta hip immediatamente, subito
    še vedno tuttora
    še zdaleč ne affatto, punto
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta
  • štirikráten (-tna -o) numer. quadruplo; quattro volte:
    potreben nam je štirikraten znesek ci occorre una somma quadrupla
    štirikratni evropski prvak il quattro volte campione europeo
  • (tá tó) pron.

    I. (v pridevniški rabi)

    1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
    čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
    kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

    2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
    v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

    3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
    ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

    4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
    ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

    5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
    le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
    ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
    to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

    6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
    vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

    7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
    pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
    pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
    pri tej priči moraš iti! vattene subito!
    ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

    II. (v samostalniški rabi)

    1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
    kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

    2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
    prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
    zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

    4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
    kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

    5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
    sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

    6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
    jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

    7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
    govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

    8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
    kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

    9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
    to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
    za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
    želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

    10. (za poudarjanje trditve) ○:
    lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

    11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
    otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
    ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

    12. to je, to se pravi cioè:
    prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
    ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
    ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
    ta je dobra! quest'è bella!
    soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
    veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
    fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
    nedolgo tega non molto tempo fa
    ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
    pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
    PREGOVORI:
    kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

    III. (v vezniški rabi)

    1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
    kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

    2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
    dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

    3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
    vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

    4. in to e precisamente, e cioè:
    prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

    5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
    v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

    6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
    prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

    7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
    bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito