Franja

Zadetki iskanja

  • intrattabile agg. ki se ne da obdelati, obravnavati; pren. neprijazen, oduren:
    metallo intrattabile kovina, ki je ni mogoče obdelati
    problema intrattabile problem, ki ga ni moč obravnavati
    persona intrattabile neprijazna oseba
  • inviolabile agg. nedotakljiv; neprelomljiv; neranljiv:
    diritto inviolabile nedotakljiva pravica
    rete inviolabile šport publ. mreža, ki je ni mogoče zatresti
  • ísti (-a -o)

    A) adj.

    1. stesso, medesimo, identico:
    rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
    en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
    hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo

    2. pog. (enak) stesso, uguale:
    nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
    pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
    pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
    ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
    v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
    v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
    pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
    (človek) istih let coetaneo

    B) ísti (-a -o) m, f, n

    1. isti, ista lo stesso, la stessa

    2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
    goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
    biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima
  • izgubíti (-ím) | izgúbljati (-am)

    A) perf., imperf. perdere; smarrire:
    izgubiti dokumente perdere i documenti
    izgubiti svojce perdere i parenti
    izgubiti barvo, lesk perdere il colore, lo smalto; scolorire
    izgubiti sluh, vid perdere l'udito, la vista
    izgubiti zavest perdere coscienza
    izgubiti bitko perdere la battaglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. učenec je izgubil leto lo scolaro ha perso l'anno
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo
    izgubljati ugled v javnem mnenju scadere nell'opinione pubblica
    pren. izgubiti srce innamorarsi
    pren. izgubiti tla pod nogami perdere terreno sotto i piedi
    izgubiti višino (letalo) perdere quota
    pren. izgubiti živce perdere i nervi
    pren. izgubiti kaj iz vida perdere qcs. di vista
    šport. izgubiti plošček, žogo perdere il puck, il pallone
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, še cesar pravico zgubi cento ladri non possono spogliare un uomo nudo

    B) izgubíti se (-ím se) | izgúbljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. perdersi:
    izgubiti se v gozdu perdersi nel bosco
    za fantom se je izgubila vsaka sled dal giovane si sono perdute tutte le tracce

    2. (postati, postajati neviden, neslišen) perdersi:
    pokrajina se je izgubljala v megli il paesaggio si perdeva nella nebbia

    3. (skoraj neopazno oditi) sparire, eclissarsi; svignarsela:
    gostje so se drug za drugim izgubljali gli ospiti si eclissavano uno dopo l'altro

    4. (prenehati biti, obstajati) estinguersi; scomparire:
    stare navade se izgubljajo le vecchie usanze vanno scomparendo

    5. (biti prevelik, previsok) sguazzare:
    izgubiti se v obleki sguazzare nel vestito
  • izmísliti si (-im si) | izmíšljati si (-míšljam si) perf., imperf. refl.

    1. escogitare, trovare:
    izmisliti si potegavščino escogitare uno scherzo
    morda stvar ni resnična, a si jo je dobro izmislil se non è vera è ben trovata

    2. inventare (scuse)

    3. pren. venire in mente, pensare
  • jáviti (-im) | jávljati (-am)

    A) perf., imperf. (sporočiti, sporočati kaj uradnega javnim organom) comunicare, notificare, trasmettere, riferire; parlare

    2. pog. (ovaditi, ovajati; prijaviti, prijavljati) denunziare

    B) jáviti se (-im se) | jávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. (uradno priti na določeno mesto; prijaviti, prijavljati se) presentarsi:
    javiti se na izpit presentarsi all'esame
    javiti se na policiji presentarsi alla polizia; costituirsi
    voj. žarg. javiti se na zdravniški pregled marcare visita

    2. (dati, dajati kako sporočilo o sebi po pošti, po telefonu) scrivere; rispondere:
    ko prideš v Ameriko, se javi appena giunto in America, scrivi
    odložil je slušalko, ker se ni nihče javil depose la cornetta perché nessuno rispondeva
  • jêzik (-íka) m

    1. (organ) lingua:
    zgornji del jezika dorso della lingua
    konica jezika apice della lingua
    otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

    2. gastr. (živalski jezik) lingua:
    goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
    prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

    3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
    ognjeni jeziki lingue di fuoco
    jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
    jezik pri denarnici linguetta del portamonete

    4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
    kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
    ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

    5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
    govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
    lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
    klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
    germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
    aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
    kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
    angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
    knjižni jezik lingua letteraria
    ljudski jezik parlata popolare
    manjšinski jezik lingua della minoranza
    materni jezik lingua materna, madrelingua
    občevalni jezik linguaggio popolare
    otroški jezik linguaggio infantile
    svetovni jezik lingua mondiale
    učni jezik lingua di insegnamento
    zvrstni jezik linguaggio settoriale

    6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
    paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
    sam jezik ga je è bravo solo a parole
    pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

    7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
    kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
    matematični jezik linguaggio della matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
    jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
    tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
    jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
    jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
    brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
    jezik za zobe! acqua in bocca!
    držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
    opletati, otresati jezik sparlare, criticare
    pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
    vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
    lomiti si jezik parlucchiare una lingua
    pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
    kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
    polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
    govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
    imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
    prijeti koga za jezik prendere uno in parola
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
    imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
    imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
    imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
    etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
    geol. jezik roccia intrusiva
    bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
    bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
    geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
    bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
    zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
    inform. programski jezik linguaggio di programma
    med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
    umetni jezik lingua artificiale
    PREGOVORI:
    kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
    jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole
  • jih pron.

    1. pog. li, le:
    dobiti jih po glavi ricevere una stangata, una doccia fredda; essere conciato per le feste; buscarle
    imeti jih za ušesi essere discolo; essere un furbo di tre cotte
    naložiti jih komu darle a uno di santa ragione, suonarlo ben bene
    povedati jih komu cantarle chiare a uno
    razdirati, stresati jih fare il buffone
    preslišati jih ricevere rimproveri, rabbuffi

    2. (v nikalnih stavkih krepi predmet ali miselni osebek):
    ni jih večjih strahopetcev, kot ste vi siete i peggiori vigliacchi che io conosca
    (v vzkliku) glej jih priliznjence! begli ipocriti!
  • jo pron. f

    1. pog. (stvar, ki se ne mara, ne more imenovati):
    dobiti jo po glavi ricevere una stangata, essere conciato per le feste
    pošteno jo izkupiti riportare gravi ferite; prendersi una batosta
    vulg. nastavljati jo darla
    srečno, poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
    pogoditi, uganiti jo trovare sempre la risposta giusta
    urezati jo prendere a suonare
    zagosti jo komu giocare un tiro a qcn.
    zavoziti jo fallire, sbagliare

    2. (z nekaterimi glagoli izraža hojo):
    mahati jo andare, camminare
    ubrati jo prendere un sentiero, avviarsi verso
    (izraža tek, beg):
    pobrisati, odkuriti, popihati jo battersela, svignarsela

    3. (v nikalnih stavkih krepi predmet)
    ni je ženske, ki bi to zmogla nessuna donna sarebbe capace di farlo

    4. (v vzkliku)
    glej jo navihanko ma guarda la furbacchiona!
  • kàdar konj.

    1. (v oziralnih in časovno-pogojnih odvisnikih) quando; mentre; knjiž. allorquando:
    naj pride, kadar hoče venga quando vuole

    2. star. (za izražanje istočasnosti) (ko) quando:
    kadar bom zrasel, bom gasilec quando sarò grande farò il pompiere
    PREGOVORI:
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
  • káj

    A) adv.

    1. pren. (uvaja vprašanje) ○:
    kaj že greste? ve ne andate già?

    2. pren. (v retoričnih vprašanjih poudarja nasprotno trditev) ○:
    pohiti, kaj naj čakam do sodnega dne! e sbrigati! Non posso aspettare all'infinito

    3. (izraža grajo) ma:
    kaj te ni sram, da se samo potepaš ma non ti vergogni a non far niente

    4. (izraža nejevoljo, presenečenje) ed ecco, quand'ecco:
    ravno sem hotel zdoma, kaj ti ne pride obisk stavo uscendo quand'ecco visite in casa!

    B) adv.

    1. (izraža manjšo količino) un po', qualche cosetta, di (partitivo):
    gotovo ima kaj dolga avrà sicuramente dei debiti

    2. (v vprašalnih stavkih izraža nedoločeno količino ali mero) ○:
    ali me imaš kaj rad? mi vuoi bene?
    ali se kaj spozna na avto? se ne intende di automobili?

    3. (izraža precejšnjo mero) piuttosto, abbastanza, parecchio:
    življenje je kaj žalostno la vita è piuttosto misera
    (v nikalnih stavkih z nič omejuje zanikanje) affatto, per niente:
    delati se mu nič kaj ne ljubi lavorare non gli garba affatto

    4. (v vprašalnih stavkih posplošuje vprašanje) cosa, che:
    kako je kaj doma? a casa cosa c'è di nuovo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    neroden je kot le kaj, da je kaj è incredibilmente maldestro
    udari, če te je kaj e picchia, se ne hai il coraggio
    ne morem si kaj, da se ne bi smejal non posso non ridere
    vrne se čez leto dni ali kaj torna fra un anno o giù di lì
  • káj1 (čésa) pron. (izraža vprašanje po neznani stvari) che cosa, cosa, che:
    kaj se je zgodilo? cos'è successo?
    kaj bo dobrega? che c'è di bello?
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj (pa) je? che c'è?
    (izraža nejevoljo) kaj je spet? cos'altro c'è?
    kaj ti je, ali si bolan? che cos'hai, stai male?
    le kaj je na njej, da je tako privlačna cos'ha da essere così seducente
    kaj bo iz tega? cosa ne verrà fuori?, che ne sarà (di questo)?
    misli, da je bogve kaj crede di essere chissà chi
    pog. (izraža predlog) kaj, če bi šla v kino? che ne diresti se andassimo al cinema?
    pren. kaj revež, da je le pošten (izraža pomembnost prve trditve) non importa se è povero, l'importante è che sia onesto
    kaj za to, če ni mlada cos'importa se non è giovane
    (kot podkrepitev trditve) to so velike reči, kaj meniš sono cose serie, che ne dici?
    kaj hočemo, star sem niente da fare, sono vecchio; cosa vuoi, sono vecchio
    pren. kaj vse ti (ne) pade na misel cosa mai ti viene, ti salta in mente!
    odšel je kaj vem kam è andato chissà dove
    po čem je vino? cosa costa il vino, a quant'è il vino?
    ne vem, pri čem sem non so a che punto mi trovo
  • káj2 adv.

    1. (vprašanje po vzroku) perché:
    kaj me tako začudeno gledaš perché mi guardi così meravigliato, cos'hai da guardarmi così meravigliato

    2. (vprašuje po namenu) per che cosa, a che cosa:
    kaj ti bo knjiga, če ne bereš a che ti serve il libro se non lo leggi

    3. (v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev) perché:
    kaj siliš v nesrečo perché ti cacci nei guai
    (s 'še', 'šele' izraža močno zanikanje) nient'affatto, macché:
    misliš, da ga je bilo sram? kaj še pensi che si vergognasse? macché

    4. (sprašuje po razlogu, zaradi katerega nastopi dejanje) come (mai):
    kaj da gostov še ni come mai gli ospiti non sono ancora arrivati

    5. pog. (koliko) cosa; quanto:
    kaj stane avto quanto costa l'auto

    6. (v medmetni rabi izraža:)
    a) (začudenje, nejevoljo) ma come:
    kaj, ti si še zmeraj tu? ma come, sei ancora qui?
    b) (grožnjo) insomma:
    kaj še ne bo miru?! insomma, volete star zitti!
    c) (ravnodušnost) tanto:
    pa kaj, saj nič ne pomaga tanto non serve niente
  • kàj (čésa) pron. (izraža nedoločno stvar) qualcosa, cosa, che:
    nimaš se za kaj jeziti non hai di che arrabbiarti
    'hvala' — 'ni za kaj' 'grazie' — 'non c'è di che'
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    spreten kot le kaj bravissimo, abilissimo
    (izraža močno zavrnitev) pa še kaj nient'affatto
    pren. (izraža veliko začudenje) kaj takega! cosa dici!; ma no!
    pog. imeti kaj s kom avere una relazione (amorosa) con qcn.
    nareč. ne moči vsemu kaj non poter fare tutto
    evf. njega se rado kaj prime (quello lì) è bravo a rubare
  • kàkor

    A) adv. (izraža poljubnost načina) comunque:
    beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi la parola è offensiva comunque la giri

    B) konj.

    I.

    1. (izraža primerjave glede enakosti) come:
    toplo je kakor poleti fa caldo come d'estate

    2. (s primernikom izraža neenakost, različnost) come, di:
    sin je večji kakor oče il figlio è più alto del padre
    ni tako priden kakor sestra non è così diligente come la sorella

    3. (izraža podobnost) come:
    ukazuje kakor diktator comanda come un dittatore

    4. (izraža dozdevno podobnost) come:
    srečala sta se kakor po naključju si incontrarono come per caso

    5. drug, drugega kakor (izraža omejenost na navedeno) che, se non:
    ne kaže drugega kakor molčati non bisogna far altro che tacere
    kdo drug je kriv nesreče kakor ti di chi altri è la colpa della disgrazia se non tua

    6. tako ... kakor (za vezanje sorodnih pojavov) (tanto)... quanto; (così)... come; (sia)... che:
    film je bil ugodno sprejet tako pri občinstvu kakor pri kritiki il film ha avuto buona accoglienza tanto di critica che di pubblico

    II. (v odvisnih stavkih)

    1. (v primerjalnih odvisnikih) (così)... come; (tanto)... quanto; (di) come; (di) quanto; come se; che; come:
    on dela tako, kakor delajo drugi fa (così) come fanno gli altri
    plačal je več, kakor so zahtevali pagò più di quanto gli avessero chiesto
    maha z rokami, kakor bi orehe klatil agita le braccia come se abbacchiasse le noci
    dela se, kakor da me ne pozna fa finta di non conoscermi
    ne kaže drugega, kakor da potrpimo non ci resta altro che pazientare
    (za izražanje primerjave sploh) come:
    kakor poročajo časopisi, je prišlo do nemirov come riferiscono i giornali, sono scoppiati disordini
    (za izražanje odnosa osebka do povedanega) come:
    ostani ali pojdi, kakor hočeš resta o va', come vuoi

    2. pren. kakor hitro (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
    kakor hitro se vrnem, se ti javim non appena torno, mi faccio vivo

    3. (v pogojnih odvisnikih) se:
    kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe se non chiudi subito il becco, ti sbatto fuori dalla stanza

    4. pren. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque, benché:
    kakor ga imam rad, njegovih napak ne morem zamolčati per quanto gli voglia bene, non posso sorvolare sui suoi difetti

    5. (eliptično za naštevanje zgledov za prej povedano) come:
    ptice, kakor orli, jastrebi, sove, so ujede uccelli come le aquile, i nibbi, i gufi, sono predatori

    6. (eliptično z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja) dipende, a seconda:
    postrežba po lokalih ni najboljša, kakor kje il servizio nei locali non è dei migliori, a seconda
  • kàr (čésar)

    A) pron. (v oziralnim odvisnikih) (ciò, quello) che, cui:
    naredi, kar hočeš fa ciò che vuoi
    to je edino, s čimer se ne strinjam è l'unica cosa con cui non sono d'accordo
    pren. kar je, (to) je è quello che è
    bo, kar bo sarà quel che sarà

    2. (za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka) il che:
    tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel si è dimesso pure il ministro, il che ha complicato ulteriormente la situazione

    3. (s členkom izraža poljubnost pojava) qualsiasi cosa:
    zadovoljen bo s čimer koli si contenterà di qualsiasi cosa
    PREGOVORI:
    ni vse zlato, kar se sveti non è tutto oro quel che riluce

    B) adv.

    1. (poudarja intenzivnost dejanja):
    kar sijal je od ponosa era tutto raggiante di orgoglio

    2. (krepi pomen prislovnega izraza), così, proprio:
    spi kar oblečen dorme (così) vestito
    čakati je moral kar pet ur dovette aspettare persino cinque ore, la bellezza di cinque ore
    kar vsega mu ne moreš verjeti non devi credergli proprio tutto

    3. (s presežnikom izraža najvišjo možno mero) il più, il meno possibile; quanto più, quanto meno possibile:
    v tipkopisu naj bo kar najmanj napak nel dattiloscritto devono esserci quanto meno possibile errori

    4. (izraža rahlo omejitev) piuttosto, abbastanza:
    dekle je kar prikupno la ragazza è piuttosto carina
    kako pa kaj tvoj oče? — Še kar e tuo padre come sta? — Abbastanza bene

    5. (izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja) d'un tratto, ed ecco:
    kar vstal je in šel e lui d'un tratto si alza e se ne va

    6. kar tako (izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    kar tako so ga vrgli iz službe l'hanno licenzato così (senza preavviso, inaspettatamente)

    7. (izraža spodbudo, poziv) su, forza, via:
    kar naprej, prosim avanti, prego
    (izraža močno zavrnitev) kar misli si, da te bom zastonj redil stai fresco se credi che ti manterrò gratis
    kar po njem su, dagli
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. mož ni kar tako l'uomo non è chicchessia, è una persona importante
    ne maram denarja, dam ti kar tako non voglio soldi, ti do gratis
    pren. to ne bo šlo kar tako la cosa non andrà così facilmente

    C) konj.

    1. (v primerjalnih odvisnikih) (kolikor) quanto, che:
    denar, kar ga je treba za knjige, ti posodim i soldi che ti occorrono per i libri te li presto
    izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel perse anche quel poco di speranza che gli era rimasta
    naj stane, kar hoče costi quel che costi

    2. (v časovnih odvisnikih) che, dacché, da quando:
    kar je oženjen, ne zahaja več v družbo da quando si è sposato non si fa più vedere in compagnia
  • ker konj. poiché, giacché, siccome; dato che, visto che:
    ker resnice ni smel povedati, je rajši molčal poiché non poteva dire la verità, preferì tacere
  • kjér

    A) adv. glej kjerkoli | kjersibodi

    B) konj. (v oziralnih stavkih) dove:
    odpelji jih tja, kjer ni nevarnosti portali (là) dove non c'è pericolo
  • kóder

    A) adv. da qualche parte

    B) konj.

    1. (v oziralnih odvisnikih) (per) dove; (dokoder) (fin) dove; (odkoder) da dove, donde:
    koder je divjal vihar, je drevje polomljeno dove ha imperversato il temporale, gli alberi sono rimasti schiantati
    zapelji, do koder moreš va' con la macchina fin dove puoi
    odšel je v kraj, od koder ni vrnitve se ne è andato in un luogo, da dove non c'è più ritorno

    2. (izraža poljubnost prostora, po katerem se dogaja premikanje) dovunque:
    koder hodi, ga spremljajo otroci dovunque vada, i bambini gli corrono dietro
  • kólikor konj.

    1. (v primerjalnih odvisnikih) quanto; tanto:
    naredim, kolikor morem faccio quanto posso

    2. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque:
    kolikor se je trudil, ni se mu posrečilo per quanto ce l'avesse messa tutta, non gli riuscì

    3. (v pogojnih odvisnikih; če) se, quando, qualora, a meno che:
    v kolikor pravočasno ne poravnate računa, vam zaračunamo zamudne obresti qualora non saldaste il conto, ci vedremo costretti ad addebitarvi gli interessi di mora

    4. kolikor toliko (izraža nedoločeno mero) parecchi (-e), alcuni (-e), taluni (-e), alquanti (-e):
    Napoleon je dal našemu jeziku kolikor toliko pravic Napoleone riconobbe alla nostra lingua taluni diritti
    PREGOVORI:
    kolikor glav, toliko misli tante teste, tanti cervelli