poklícati (-klíčem) perf. ➞ klicati
1. chiamare, richiamare:
poklicati nazaj revocare, richiamare, chiamare indietro
2. invitare; convocare:
sodišče ga je poklicalo za pričo è stato convocato dal tribunale in veste di testimone
3. chiamare, mandare per:
poklicati zdravnika chiamare il medico, mandare per il medico
4. chiamare, svegliare
5. (po telefonu) chiamare, telefonare, dare un colpo di telefono
6. pren. predestinare; rel.
Bog ga je poklical k sebi Dio l'ha chiamato a sé
poklicati koga na svatbo invitare qcn. alle nozze
Zadetki iskanja
- polarizzare
A) v. tr. (pres. polarizzo)
1. fiz. polarizirati
2. pren.
polarizzare (su) privabiti, privabljati; usmeriti, usmerjati (k)
B) ➞ polarizzarsi v. rifl. (pres. mi polarizzo) obrniti, obračati se; usmeriti, usmerjati se - póln (-a -o) adj.
1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
trg poln ljudi una piazza gremita di gente
poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
ceste polne blata strade fangose, piene di fango
polna puška fucile carico
poln okus gusto pieno, corposo
polni delovni čas orario a tempo pieno
polno (zasedeno)
vozilo vettura completa
obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
poln slovničnih napak sgrammaticato
besede, polne groženj parole gravide di minaccia
pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
poln črvov verminoso, pieno di vermi
poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
poln krvi sanguigno, pieno di sangue
poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
poln pomislekov scettico
poln skrbi affannoso
poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
polna zasedenost completo
mat. polni kot angolo giro
2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
polna pokojnina pensione piena, integrale
3. (popoln) pieno, completo; tutto:
voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
v polnem številu tutti
napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
v polni meri completamente, del tutto
4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento
5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
poln kljun beccata
poln kozarec bicchiere (pieno)
polna usta boccata
polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
poln predpasnik grembiule, grembialata
polno naročje bracciata
pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
polna črta linea piena, non interrotta
astr. polna luna luna piena, plenilunio
avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
les. polni meter metro cubo
lit. polni stik rima
polni penzion pensione completa
bot. polni cvet fiore polipetalo
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole - posláti (póšljem) | pošíljati (-am) perf., imperf.
1. mandare, inviare, spedire:
poslati brzojavko, pismo spedire un telegramma, una lettera
poslati pomoč ponesrečencem inviare soccorsi ai sinistrati
2. mandare:
poslati ven mandare, cacciare fuori
poslati otroke v šolo mandare i figli a scuola
poslati po koga mandare a chiamare qcn.
poslati po zdravnika mandare per il medico, far venire il medico, chiamare il medico
šport. pren. poslati silovito bombo v gol tirare, sparare a rete
poslati komu kroglo v glavo sparare a uno, ucciderlo
pren. poslati koga k hudiču mandare qcn. al diavolo
poslati na trg nov izdelek lanciare sul mercato un nuovo prodotto
pren. njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
evf. poslati, pošiljati pred puške condannare alla fucilazione; pren. condannare a morte, mandare incontro a una morte sicura
poslati sporočilo v eter mandare un radiomessaggio
žarg. pren. poslati učenca v klop dare un insufficiente
pren. poslati v zrak (razstreliti) minare, far esplodere
industrija pošilja v zrak velike količine strupenih plinov gli impianti industriali inquinano l'aria con grandi quantitativi di gas tossici
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non può entrare, manda una vecchia - poslúšnost (-i) f
1. (ubogljivost) ubbidienza, docilità
2. (pokornost) ubbidienza, acquiescenza; lealtà:
prisiliti koga k poslušnosti ridurre uno all'ubbidienza
slepa poslušnost (pokorščina) ubbidienza cieca, assoluta, passiva, pronta
poslušnost zakonom lealismo, ubbidienza alle leggi - potováti (-újem) imperf. viaggiare; andare:
potovati z vlakom, z avtomobilom, z letalom, z ladjo viaggiare in treno, in automobile, in aereo, con la nave
potovati peš andare a piedi, viaggiare a piedi
potovati po svetu viaggiare per il mondo, girare il mondo
potovati po morju viaggiare per mare
pren. nato je spis potoval k javnemu tožilcu quidi la pratica finì dal procuratore
potovati s prstom po zemljevidu viaggiare col dito sulla carta geografica; indicare col dito il percorso - potrúditi se (-im se) perf.
1. sforzarsi, adoperarsi; studiarsi; guardare:
potrudi se in se uči cerca di studiare
potrudil se je pomagati si studiava di essere di aiuto
2. pren. arrivare, venire:
večkrat se je potrudil k vam è venuto spesso da voi - povábiti (-im) perf. ➞ vabiti
1. invitare:
povabiti na kosilo invitare a pranzo
povabiti na obisk invitare (a far visita a)
povabiti k sodelovanju invitare a collaborare
povabiti koga na kozarec offrire da bere
2. convocare; citare:
povabiti na sejo invitare alla seduta
povabiti kot pričo na zaslišanje citare un teste (a deporre) - povléči (-vléčem)
A) perf.
1. tirare:
povleči za zvonec tirare il campanello
povleči koga za lase tirare i capelli a qcn.
povleči mreže tirare le reti
povleči naprej, nazaj, ven tirare avanti, indietro, fuori
povleči k sebi, na svojo stran tirare a se, dalla propria parte
povleči nase (obleči) vestire, indossare, infilare, mettere
2. (zajeti in spraviti vase)
povleči dim tirare una boccata
povleči požirek fare un sorso
4. pren. attirare, attrarre, trascinare:
povleči na kriva pota trascinare sulla cattiva strada
5. pog. (odložiti) rimandare
6. nareč. (pobranati) erpicare
7. redko (zapihati) soffiare, tirare; pog. pren.
povleči dreto russare, ronfare
povleči koga za nos ingannare, fregare qcn.
povleči koga za ušesa tirare le orecchie a qcn.
B) povléči se (-vléčem se) perf. refl. pog. ritirarsi - pozív (-a) m
1. voj. chiamata:
mobilizacijski poziv chiamata alle armi
poziv na nabor leva; cartolina precetto
2. chiamata; chiama, appello; invito:
telefonski poziv chiamata telefonica
poziv k sodelovanju appello, invito alla collaborazione
3. incitamento:
poziv k uporu, na boj incitamento alla rivolta, a combattere
4. jur.
poziv na sodišče citazione; mandato di comparizione
dekle na poziv ragazza squillo - pozívati (-am) | pozváti (-zôvem)
A) imperf., perf.
1. chiamare; richiamare; invitare; incitare:
pozivati k uporu chiamare, incitare alla rivolta
pozivati k disciplini richiamare alla disciplina
2. jur. citare (in tribunale); voj. chiamare (alle armi):
pozivati na pomoč chiamare, invocare aiuto
B) pozívati se (-am se) | pozváti se (-zôvem se) imperf., perf. refl. (sklicevati se) richiamarsi; appellarsi, fare appello (a) - požíganje (-a) n incendio, l'incendiare:
agr. požiganje dračja, trave debbio
bolezensko nagnjenje k požiganju piromania - prebegávati (-am) | prebégniti (-em) imperf., perf.
1. disertare, evadere; fuggire; correre (qua e là):
prebegniti k sovražniku disertare passando al nemico
2. comparire, affacciarsi, balenare
3. pren. passare - prebežáti (-ím) perf.
1. fuggire:
prebežati k sovražniku passare al nemico
2. guizzare, balenare - prehájati (-am) | preíti (-ídem) imperf., perf.
1. passare, attraversare:
preiti cesto attraversare la strada
preiti reko guadare il fiume
2. (menjavati, menjati okolje, način delovanja, obstajanja, lastništvo) passare, trasformarsi:
preiti v svoje nasprotje trasformarsi nel proprio contrario, opposto
preiti od znanosti k politiki passare dalla scienza alla politica
preiti od znanega k neznanemu passare dal noto allo sconosciuto
prehajati v plinasto stanje passare allo stato gassoso
posestvo je prehajalo od očeta na sina il podere passava di padre in figlio
preiti v druge roke passare in altre mani
preiti v napad, v obrambo passare all'attacco, alla difesa
preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
3. (presegati, preseči) superare, trascendere:
publikacija prehaja značaj dokumentacije l'opuscolo trascende (di gran lunga) il carattere documentario
4. (minevati, miniti) passare:
leta so hitro prešla gli anni sono passati veloci, gli anni sono passati in fretta, gli anni sono volati via (velocissimi)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prehajati, preiti v navado divenire abitudine, abituarsi, assuefarsi
preiti molče preko česa lasciar perdere, sorvolare qcs.
sneg bo po nižinah prešel v dež in pianura alla neve subentrerà la pioggia
preiti h glasovanju procedere, passare alla votazione
glukoza prehaja v kri il glucosio passa nel sangue - preklápljati (-am) | preklópiti (-im) imperf., perf.
1. attaccare, agganciare:
nekaj tovornih vagonov so preklopili k potniškemu vlaku alcui vagoni merci sono stati agganciati al treno passeggeri
2. elektr. commutare - premestíti (-ím) | preméščati (-am) perf., imperf.
1. trasferire, traslocare; adm., voj. comandare, distaccare:
premestiti uslužbenca v drug oddelek distaccare un impiegato presso un altro ufficio
premestiti vojaka v drug garnizon distaccare, comandare un soldato a un'altra guarnigione
premestiti drugam, na oddaljeno (slabše) mesto sbattere, sbalestrare
premestili so ga v podeželsko mesto lo hanno trasferito, relegato in una città di provincia
2. spostare; sistemare, montare altrove:
premestiti mizo k oknu spostare il tavolo vicino alla finestra - prēndere*
A) v. tr. (pres. prēndo)
1. prijeti, zgrabiti; vzeti, jemati:
prendere in braccio vzeti v naročje
prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
prendere qcn. per il bavero zgrabiti koga za ovratnik; pren. iz koga se briti norca
prendere qcn. per il naso pren. koga voditi za nos
prendere qcn. per il collo pren. koga zgrabiti, držati za vrat
prendere qcn. per il culo, per i fondelli iz koga se norčevati; ekst. koga prevarati
prendere di mira qcn. pren. na koga se spraviti
prendere di peso sunkoma dvigniti
prendere di petto qcs., qcn. odločno se lotiti (česa, koga)
prendere qcn. di punta pren. komu se odločno zoperstaviti
un tipo da prendere con le molle človek, s katerim je treba ravnati v rokavicah
2. vzeti, jemati; priskrbeti si
3. vzeti, jemati; dobiti; prejemati:
prendere uno stipendio misero prejemati bedno plačo
prenda pure (v vljudnostnih frazah) le vzemite! postrezite si!
o prendere o lasciare vzemi ali pusti!
prendere in affitto vzeti v najem, najeti
prendere in prestito sposoditi si
prendere lezioni (da) hoditi na inštrukcije, na učne ure (k)
prendere esempio, ammaestramento (da) zgledovati se (po), učiti se (od)
4. vzeti, jemati; nositi s seboj
5. peljati se (s čim):
prendere il treno peljati se z vlakom
6. dvigniti, iti po:
vado a prendere la bambina all'asilo grem po hčerko v vrtec
7. ukrasti
8. prijeti, ujeti, uloviti:
prendere all'amo pren. ujeti na trnek
prendere un granchio pren. hudo ga polomiti
prendere due piccioni con una fava pren. ujeti dve muhi na en mah
prendere nella rete pren. dobiti, ujeti v svoje mreže
9. ujeti, zalotiti:
prendere qcn. in fallo, in flagrante, con le mani nel sacco zalotiti koga pri dejanju, na delu
prendere qcn. in castagna pren. zalotiti koga na delu; ujeti koga pri napaki
10. osvojiti, zavzeti:
prendere d'assedio oblegati
prendere d'assalto osvojiti v naskoku
prendere una donna občevati z žensko
11. pren. lotiti, lotevati se:
fu preso dalla paura lotil se ga je strah
12. zavzeti, zavzemati
13. slikati, fotografirati
14. izmeriti; oceniti, ocenjevati:
prendere la lunghezza di qcs. izmeriti dolžino česa
prendere le misure vzeti mere
15. pren. občevati, ravnati (s):
prendere qcn. per il suo verso ravnati s kom na najprimernejši način
prendere qcn. con le buone, con le cattive biti s kom prijazen, osoren
16. vzeti, jemati; najemati:
prendere alle proprie dipendenze, a servizio vzeti v službo
prendere qcn. con sé vzeti koga s seboj
prendere qcn. in casa sprejeti koga v goste
prendere a bordo vkrcati
prendere in moglie, per marito vzeti za ženo, za moža
17. iti (po), kreniti:
prendere la direzione giusta iti v pravo smer
non so che strada prendere ne vem, po kateri poti naj grem
prendere un dirizzone pren. hudo se zmotiti, pošteno ga polomiti
18. užiti, uživati (hrano, pijačo); vdihniti, zadihati:
prende qcs.? (v vljudnostnih frazah) smem s čim postreči?
prendere un tè popiti čaj
prendere una boccata d'aria iti malo na zrak
19. privzeti:
prendere la forma (di) privzeti obliko, podobo (česa)
prendere di dišati (po), imeti okus (po)
20. navzeti se; biti podoben:
un'abitudine che ho preso da mio nonno navada, ki sem se je navzel od starega očeta
prendere tutto da qcn. biti komu popolnoma podoben
21. vzeti, jemati (razumeti):
prendere alla lettera vzeti dobesedno
prendere qcs. in considerazione kaj upoštevati
prendere in esame kaj preiskati
22. imeti za:
prendere tutto per oro colato pren. vzeti vse za suho zlato
ti avevo preso per un uomo serio imel sem ta za resnega človeka; ekst. zamenjati:
prendere fischi per fiaschi, prendere lucciole per lanterne jemati rog za svečo, zamenjati dvoje stvari, ušteti se pri čem
per chi mi prendi? za koga me imaš?
23.
prendere una decisone skleniti
prendere un provvedimento sprejeti ukrep
24.
prendere la febbre dobiti vročino
prendere il raffreddore prehladiti se
25. dobiti jih, prejeti udarec:
prendere un sacco di legnate dobiti poštene bunke
prenderle, prenderne pog. fasati jih
26.
prendersi cura di qcn. di qcs. ukvarjati se s kom, s čim
prendersi gioco di qcn., di qcs. norca se delati iz koga, česa
prendersi pensiero di qcn., di qcs. poskrbeti za koga, za kaj
27. (v vrsti izrazov je pomen določen s samostalniškim predmetom s členom ali brez njega):
prendere l'abito, l'abito religioso, la tonaca relig. postati duhovnik, redovnik; pomenišiti se
prendere il velo relig. ponuniti se, postati redovnica
prendere abbaglio, un abbaglio (z)motiti se
prendere l'aire pognati se, kreniti
prendere l'avvio začenjati se
prendere alloggio stanovati
prendere casa, domicilio nastaniti se
prendere cappello biti užaljen, ujeziti se
prendere colore pobarvati se
prendere il comando prevzeti poveljstvo
prendere consiglio posvetovati se
prendere commiato posloviti se
prendere fiato oddahniti si, priti do sape
prendere forza okrepiti se
prendere fuoco vneti se (tudi pren.);
prendere la fuga pobegniti
prendere impegno, un impegno obvezati se
prendere il largo zapluti na odprto morje; pren. pobegniti
prendere terra pristati
prendere il lutto črno se obleči
prendere la mano a qcn. zbezljati; uiti komu z vajeti
prendere la mossa začeti
prendere nota zabeležiti
prendere origine izvirati, začeti se
prendere parte (a) udeležiti, udeleževati se (česa)
prendere piede pren. uveljaviti, uveljavljati se; udomačiti se
prendere possesso di lastiti si
prendere posto sesti
prendere atto vzeti, jemati na znanje
prendere quota poleteti, dvigniti se (tudi pren.);
prendere la rincorsa vzeti zalet
prendere sonno zaspati
prendere tempo odlašati; obotavljati se
prendere una cotta zaljubiti se, zatrapati se
prendere coraggio, animo, cuore opogumiti se
prendere paura ustrašiti se
prendere gusto, piacere a qcs. uživati v čem
prendere una sbornia napiti se
prendere vigore okrepiti, ojačati se
prendersi le vacanze, le ferie vzeti dopust, iti na počitnice
prendere voga pren. razširiti se; uveljaviti, uveljavljati se
prendere il volo odleteti (tudi pren.);
prendere forma izoblikovati se
prendere un bagno okopati se
prendere il sole sončiti se
28.
prendere a gabbo zasmehovati (koga), rogati se (komu);
prendere in giro, in gioco norca se delati (iz)
prendere in parola verjeti (komu); držati, prijeti koga za besedo
29.
prenderla, prendersela odzivati se, reagirati:
non so come la prenderà ne vem, kako bo reagiral
prenderla, prendersela con qcn. jeziti se na koga
prendersela skrbeti; vzeti, jemati, gnati si k srcu:
non prendertela troppo! ne ženi si preveč k srcu!
B) v. intr.
1. zaviti (v), kreniti (na):
prendere a destra zaviti na desno
prendere per i campi kreniti po njivah
2. (prendere a + nedoločnik) začeti:
prendere a narrare začeti pripovedovati
3. prijeti se, pognati korenine
4. zagoreti
5. prijeti se (lepilo ipd.)
6. pog.
che ti prenda un accidente! naj te vrag vzame!
C) ➞ prēndersi v. rifl. (pres. ci prendiamo)
1. sporazumeti se; dogovoriti, dogovarjati se
2. spreti se; stepsti se:
prendersi a parole skregati se
prendersi a botte stepsti se, skočiti si v lase
3.
prendersi (per) prijeti se, zgrabiti se (za)
4.
prendersi a benvolere spoprijateljiti se; zaljubiti se
prendersi in antipatia postati si zoprn - preobložèn (-êna -o) adj.
1. sovraccarico, stracarico (di lavoro e sim.):
z leti preobložen moški uomo carico di anni
povabiti goste k preobloženi mizi invitare gli ospiti alla tavola imbandita
2. pren. frondoso, barocco - preskakováti (-újem) | preskočíti (-skóčim)
A) imperf., perf.
1. saltare, scavalcare (tudi pren.):
preskakovati jarke saltare i fossi
preskakovati z veje na vejo saltare di ramo in ramo
preskočiti oviro saltare un ostacolo
2. pren. saltare:
preskakovati z enega predmeta na drugega saltare di palo in frasca
preskakovati strani, vrstice saltare le pagine, le righe
preskočiti razred saltare una classe
preskakovati s pogledom z obraza na obraz passare in rassegna i volti
šport. skakalec je preskočil drugouvrščenega za pol metra il saltatore ha superato l'immediato concorrente di mezzo metro
preskočiti koga pri napredovanju superare qcn. nella promozione
država je iz 19. stoletja preskočila v novi čas un paese balzato dall'Ottocento nell'era postmoderna
pren. preskočiti v nasprotni politični tabor passare nel campo degli avversari politici
pren. preskočiti k zmagujoči stranki saltare sul carro del vincitore
B) preskočíti se (-skóčim se) imperf., perf. refl. saltellare, saltare