Franja

Zadetki iskanja

  • pritískati (-am) | pritísniti (-em) imperf., perf.

    1. premere; schiacciare; gravare, gravitare:
    pritisniti na gumb premere il bottone
    lok pritiska na stebre l'arco grava sui pilastri
    pritisniti na zavore schiacciare il freno

    2. stringere:
    pritiskala je otroka na prsi si stringeva il bambino al petto

    3. pren. premere; serrare; spingere:
    pritiskati na koga z davki premere, stangare qcn. con le imposte
    pritisniti na sovražnika serrare da vicino il nemico
    pritisniti naprej, noter spingere avanti, dentro

    4.
    pritiskati, pritisniti na premere su, esercitare pressioni su, sollecitare qcn.
    pritiskali so nanj za plačilo premevano su di lui perché pagasse

    5. pren. incalzare:
    draginja že dolgo pritiska il carovita incalza da tempo
    mraz, vročina pritiska incalza il freddo, il caldo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    leta že pritiskajo, so pritisnila gli anni si fanno già sentire
    pren. pritiskati na kljuke sollecitare aiuto, protezione
    pren. pritiskati ob tla deprimere
    vsake četrt ure ga pritisne (na potrebo) ogni quarto d'ora deve andare a orinare, andare in bagno
    šol. pritisniti cvek dare un bel cinque
    pritisniti komu eno okoli ušes mollare, affibbiare un ceffone a qcn.
    pog. pritisniti fotografare, scattare una foto
    pritisniti komu ... let comminare a qcn. una pena di... anni di prigione
    pren. pritisniti na drugačno struno toccare un'altra corda, cambiare musica
    pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro, mettere, stringere qcn. alle corde
    pritisniti glasneje cantare più forte
    pren. malo pritisniti darsi da fare, sforzarsi
    pritisniti koga na srce abbracciare qcn.
  • prodájati (-am) | prodáti (-dám)

    A) imperf., perf.

    1. vendere, smerciare; spacciare; alienare:
    prodajati na meter, na težo, na kos vendere al metro, a peso, a pezzo
    prodajati poceni vendere a buon mercato, a buon prezzo
    drago prodajati vendere caro, a caro prezzo
    prodajati po lastni ceni vendere a prezzo di costo
    prodajati na dražbi licitare, subastare; vendere all'asta, all'incanto
    prodajati na drobno vendere al dettaglio, al minuto
    prodajati na debelo vendere all'ingrosso
    prodajati z izgubo vendere in perdita
    prodajati nazaj retrovendere
    prodajati s popustom scontare
    prodajati za smešno nizko ceno vendere a prezzi stracciati; tosk. arrandellare
    jur. prodati (posestvo) z vsem premičnim inventarjem vendere a cancello chiuso
    prodati po polovični ceni vendere a metà prezzo
    prodajati na up, za gotovino, na obroke vendere a credito, in contanti, a rate
    jur. prodati patent vendere, cedere un brevetto

    2. pren.
    prodajati dolgčas (dolgočasiti se) annoiarsi
    prodajati lenobo (lenariti) oziare, poltrire
    prodajati sitnost (sitnariti) molestare, importunare
    prodajati slabo voljo essere di cattivo umore
    prodajati laži (lagati) mentire
    prodajati kaj kot resnico gabellare, spacciare per verità la frode
    prodajati zijala starsene ozioso a guardare
    kožo drago prodati vendere cara la pelle
    prodati svojo čast vendere il proprio onore
    ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu non vendere la pelle dell'orso prima che sia morto
    še dušo bi prodal venderebbe anche l'anima al diavolo
    prodati koga sovražniku tradire qcn.
    prodati novico naprej dire, raccontare la novità, dirlo, raccontarlo
    bibl. prodati kaj za skledo leče svendere qcs. per un piatto di lenticchie
    kakor sem kupil, tako prodam così ho sentito dire
    toliko že znam angleško, da me ne morejo prodati mastico quel tanto di inglese da farmi capire

    B) prodájati se (-am se) | prodáti se (-dám se) imperf., perf. refl. pren.

    1. vendersi

    2. prostituirsi
  • putrefazione f

    1. gnitje:
    andare in putrefazione gniti
    essere in avanzato stato di putrefazione biti že hudo gnil

    2. pren. propad, moralno razsulo
  • qua1

    A) avv.

    1. tu, tukaj, sèm; (poudarek pri prislovih kraja):
    vieni qua fuori pridi ven!
    entra qua dentro vstopi (sem) noter!
    sono qua vicino sem tu blizu, tu zraven, v bližini; pren. tu, zdaj:
    qua ti volevo tukaj sem te čakal!
    qua viene il difficile tukaj se začnejo težave

    2. (emfatično ali poudarjeno v izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
    eccolo qua di nuovo! no, spet je tukaj!
    guarda qua che pasticcio! glej no, kakšna zmeda!
    qua la mano e facciamo la pace tukaj imaš roko, pa se pobotajva!

    3.
    in qua sem, semkaj (kraj)
    voltati in qua sem se obrni!; do danes (čas)
    da un anno in qua že leto dni
    da un tempo in qua že nekaj časa
    da un pezzo in qua pog. že dalj časa

    4.
    di qua od tod:
    di qua non mi muovo od tod se ne premaknem; pog. tu, sem, v tej sobi, v to sobo:
    vieni di qua che parliamo con calma pridi sem, da se v miru pogovoriva!; pren. na tem svetu:
    finché sto di qua mi godo la vita dokler sem na tem svetu, hočem življenje uživati
    andare di qua e di là iti sem in tja
    per di qua tod:
    per di qua faremo più presto tod pridemo prej
    al di qua tostran

    B) prep.
    di qua da, al di qua di, in qua di, da tostran, blizu, pred:
    di qua dal fiume il terreno è del nonno tostran reke je zemljišče mojega deda
    abito più in qua di piazza Garibaldi stanujem pred Garibaldijevim trgom
  • qualcōsa pron.

    1. kaj, nekaj:
    posso fare qualcosa per lei? ali lahko storim kaj za vas?
    avere qualcosa da parte pog. na strani imeti (prihranjenega) nekaj denarja
    avere qualcosa al sole imeti kaj (zemlje ipd.)
    è già qualcosa to pa je že nekaj, to pa ni malo
    ne so qualcosa io! jaz že vem!
    qualcosa come nič manj kot:
    ho speso qualcosa come due milioni zapravil sem nič manj kot dva milijona

    2. pog. (res) nekaj:
    lo spettacolo è stato qualcosa di straordinario predstava je bila nekaj izrednega, res izredna

    3. nekdo:
    pensa di essere qualcosa domišlja si, da je nekdo
  • quasi

    A) avv.

    1. skoraj; približno:
    aspetto da quasi un'ora že skoraj uro čakam
    quasi mai zelo redko

    2. morda, verjetno:
    direi quasi di avercela fatta rekel bi, da mi je morda uspelo
    quasi quasi me ne andrei morda bi kar šel

    3. kmalu; toliko, da ne:
    quasi mi investiva kmalu bi me povozil

    4. kot, kot da:
    sembrerebbe quasi pentito zdi se, kot da bi se pokesal
    procedeva veloce, quasi portato dal vento šel je hitro, kot da bi ga nosil veter

    B) cong. kot da bi:
    non fa che dare ordini quasi fosse lui il capo samo ukazuje, kot da bi bil on šef
  • ràd (ráda -o) adj.

    1. volentieri, di buon grado, di buona voglia:
    ali greš z menoj? Rad vieni con me? Volentieri

    2. rad bi (izraža željo osebka):
    rada bi se poročila vorrebbe, le piacerebbe sposarsi
    domov bi rad vorrei andare a casa

    3. imeti rad (ljubiti) amare, voler bene; ekst. piacere:
    otroci imajo radi babico i bambini amano la nonna
    na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje gli si vede in faccia che gli piace bere

    4. (izraža nagnjenje k določenemu dogajanju, pogostnost dejanja):
    rada pleše le piace ballare
    zelo rado jo zebe è un tipo freddoloso
    kaj takega se rado zgodi cose del genere capitano spesso

    5. pren. rad ali nerad volente o nolente, spinte o sponte, che si voglia o no:
    to moraš narediti rad ali nerad questo devi farlo, volente o nolente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rade volje narediti kaj fare qcs. volentieri, di buona voglia
    pog. rada se gledata i due si vogliono bene
    pojdi že, bog te nima rad e vattene una buona volta
    pren. preveč rad se imeti aver troppa cura di sé
  • ráhlo adv. lievemente; delicatamente; debolmente:
    rahlo bolan indisposto
    pren. to mi že rahlo preseda la faccenda comincia a infastidirmi
    rahlo ožgati abbruciacchiare
    pren. rahlo se dotakniti (božati) sfiorare, baciare
    rahlo se potiti sudacchiare
    rahlo udariti colpire leggermente
  • razkrápljati (-am) | razkropíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. disperdere; sparpagliare

    2. dissipare (tudi ekst.)

    B) razkrápljati se (-am se) | razkropíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

    1. disperdersi; sparpagliarsi; andarsene:
    gledalci se že razkrapljajo gli spettatori se ne stanno già andando

    2. dissiparsi:
    meglice so se razkropile le nebbioline si sono dissipate
  • razpádati (-am) | razpásti (-pádem) imperf., perf.

    1. andare in rovina; decomporsi, disgregarsi:
    trdnjava je razpadala la fortezza andava in rovina

    2. biol., kem. decomporsi, putrefarsi:
    truplo že razpada il cadavere si sta putrefacendo, comincia a decomporsi

    3. pren. disgregarsi, disintegrarsi, essere allo sfascio;
    vojska razpada l'esercito è allo sfascio
  • razpečáti (-ám) | razpečávati (-am) perf., imperf.

    1. spacciare:
    razpečavati ponarejene bankovce, mamila spacciare banconote false, la droga

    2. distribuire, inviare, recapitare:
    založba je že razpečala božične izdaje la casa editrice ha provveduto a distribuire le strenne natalizie
  • razvíjati (-am) | razvíti (-víjem)

    A) imperf., perf.

    1. svolgere, disfare, sciogliere:
    razviti ovoj disfare la fasciatura
    razviti darilo scartare, scartocciare il regalo

    2. sviluppare, incrementare, potenziare; perfezionare:
    razvijati gospodarstvo, šolstvo, znanstveno raziskovanje sviluppare l'economia, la scuola, la ricerca scientifica
    razvijati stroj, model sviluppare, perfezionare una macchina, un prototipo

    3. fot. sviluppare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    avt. razviti veliko hitrost sviluppare, raggiungere una grande velocità
    navt. razviti jadra sciogliere le vele, salpare
    razviti svojo zastavo (v znamenje osvojitve) inalberare la propria bandiera
    mat. razviti funkcijo v vrsto sviluppare una funzione in serie
    šah. razviti figure sviluppare le proprie figure

    B) razvíjati se (-am se) | razvíti se (-víjem se) imperf., perf. refl.

    1. svilupparsi; crescere:
    dežela se razvija v industrijsko državo il paese si sta sviluppando industrialmente

    2. svilupparsi, progredire; maturare:
    telesno in duševno se že razvija sta già maturando nel fisico e psichicamente
    nad Atlantikom se razvija področje visokega zračnega pritiska sull'Atlantico si sviluppa un fronte, un'area di alta pressione

    4. nascerne; pejor. trascendere:
    razvila se je živahna razprava ne nacque un vivace dibattito
    zabava se je razvila v bučno razgrajanje la festa trascese in schiamazzo smodato

    5. voj. disporsi, schierarsi:
    razviti se v strelce disporsi in formazione sparsa
  • réč (-í) f

    1. cosa; oggetto:
    reči, pojavi in pojmi le cose, i fenomeni e i concetti
    pripeljali so sladkor, moko in take reči portarono zucchero, farina e simili cose
    pobrati svoje reči in oditi prendere le proprie cose e andarsene
    odvzeti komu osebne reči togliere a qcn. le cose, gli effetti personali

    2. živa reč pren. essere vivente:
    vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti almeno a due fenomeni non può sfuggire nessun essere vivente: alla nascita e alla morte

    3. (kar ni potrebno, mogoče natančno poimenovati) cosa:
    nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč non ha senso che tu faccia tante storie per questo
    iron. lepo reč sem slišal o tebi belle cose ho sentito sul tuo conto

    4. (v povedni rabi s prilastkom) cosa, cosino, coso:
    računalnik je čudovita reč il computer è una cosa magnifica
    gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima kdo non è certo la cosa più importante il naso di qcn.
    oditi iz domovine ni majhna reč lasciare la patria non è cosa da poco

    5. (v medmetni rabi)
    nismo še končali. — Prava reč! non abbiamo ancora finito. — Non fa niente, non importa!
    lepa reč, zdaj pa jih ni doma quest'è bella, adesso non sono a casa!
    ti presneta reč, kako v hišo, ko pa ne najdem ključa maledizione! Come entrare in casa se non riesco a trovare la chiave

    6. pren. (v povedni rabi) affare, faccenda:
    kako boš to naredil, je tvoja reč come lo farai, sono affari tuoi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. dekle že ima svoje reči la ragazza ha già le sue cose (mestruazioni)
    tri dni, to ni taka reč tre giorni non sono molti
    vedeti, kako se taki reči streže saper fare le cose a dovere, comportarsi a dovere
    evf. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči li trovarono che facevano quelle cose
    prisiljena reč ni dobra le cose fatte controvoglia non finiscono bene
    vsaka reč ima svoje meje est modus in rebus; a tutto c'è un limite
    vsaka reč le nekaj časa traja non c'è cosa che duri all'infinito; ogni bel gioco dura poco
    rel. poslednje reči le cose ultime (morte, giudizio, inferno, paradiso)
  • rêči (rêčem)

    A) perf.

    1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
    otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
    ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
    pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
    rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
    naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
    ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

    2. dire, suggerire, raccomandare:
    uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

    3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
    rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

    4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
    psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
    rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
    iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
    prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

    5. (misliti, meniti) dire, pensare:
    kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

    6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
    tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
    gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

    7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
    rekel bi, da to ni res direi che non è vero
    ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
    kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

    8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
    recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
    dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
    ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
    pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
    domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
    ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
    reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
    ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
    pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
    tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
    še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
    pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
    reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
    takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

    B) rêči se (rêče se) perf. refl.

    1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
    gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

    2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
    živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

    3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
    to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria
  • réd (-a) m

    1. ordine:
    dati, spraviti svoje stvari v red mettere in ordine, ordinare le proprie cose
    spraviti lase, obleko v red ravviare i capelli, rassettare l'abito
    odkriti red v vesolju scoprire l'ordine dell'universo
    v državi vlada red nel paese regna l'ordine
    obnoviti, vzpostaviti red restaurare l'ordine
    prisiliti koga k redu costringere qcn. all'ordine

    2. ordinamento, assetto, sistema:
    gospodarski, pravni red ordinamento, assetto economico, giuridico
    fevdalni, kapitalistični (družbeni) red ordinamento feudale, capitalistico

    3. dnevni red ordine del giorno:
    dati na dnevni red mettere all'ordine del giorno

    4. (kar je določeno s sledenjem v času in prostoru, razporeditev, razvrstitev) ordine:
    abecedni red ordine alfabetico
    besedni red ordine delle parole
    voj. bojni red ordine di battaglia

    5. vozni red orario:
    ladijski, železniški vozni red orario delle navi, dei treni

    6. star. (vrsta) fila:
    v gosjem redu in fila indiana

    7. rel. ordine:
    beraški, samostanski, verski redovi ordini mendicanti, monastici, religiosi
    frančiškanski red Ordine Francescano
    jezuitski red Compagnia di Gesù, Ordine dei Gesuiti

    8. biol. (sistematska kategorija rastlinstva in živalstva) ordine:
    družine, redovi, razredi famiglie, ordini, classi

    9. šol. star. (ocena) voto:
    negativni, pozitivni red voto positivo, sufficiente; voto negativo, insufficiente

    10. (visoko odlikovanje) ordine;
    podeliti komu red, odlikovati koga z redom insignire qcn. di un ordine
    red častne legije (ordine della) Legione d'onore

    11. (s širokim pomenskim obsegom; izraža kakovost, pomembnost koga, česa) ordine; classe, categoria:
    strokovnjak prvega reda uno specialista di prim'ordine
    cesta prvega reda strada di prima categoria

    12. pog. v redu in ordine, a posto:
    on je v redu človek è una persona a posto
    avto je spet v redu l'auto è di nuovo in ordine
    v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu fin da piccolo gli manca qualche rotella nella testa
    z njim zadnje čase ni vse v redu negli ultimi tempi qualcosa con lui non va

    13. pog. v redu (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, nejevoljno sprijaznjenje) va bene:
    če hočeš, v redu, če ne, grem se vuoi, va bene, se no me ne vado
    v redu, pa naj bo po tvojem e va bene, sia come vuoi tu
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gled. lože prvega reda balconata di prima fila
    čuvar javnega reda in miru custode dell'ordine e della quiete pubblica
    demonstranti so se spopadli s silami reda i dimostranti si scontrarono con le forze dell'ordine
    jur. dedni red ordine di successione
    mat. red odvoda ordine della derivata
  • rēndere*

    A) v. tr. (pres. rēndo)

    1. vrniti, vračati:
    bottiglia, vuoto a rendere trgov. povratna steklenica, embalaža
    a buon rendere se že oddolžim, hvala lepa
    rendere il denaro prestato vrniti izposojeni denar
    rendere l'anima a Dio evfemistično umreti
    rendere conto obrazložiti
    rendersi conto di qcs. zavedati se česa
    rendere grazie zahvaliti se
    rendere lode pohvaliti
    rendere omaggio, onore pokloniti se
    rendere gli estremi onori a qcn. komu izkazati poslednje spoštovanje
    rendere un servizio narediti, izkazati uslugo
    rendere testimonianza pričati

    2. prinesti, donašati; biti donosen:
    un tronco ferroviario che non rende železniški odsek, ki ni donosen

    3. ekst. izraziti, izražati; opisati, prikazati:
    rendo l'idea? ali sem bil dovolj jasen?
    rendere parola per parola dobesedno prevajati
    rendere una poesia in inglese prevesti pesem v angleščino

    4. narediti, napraviti:
    la calura estiva ha reso il letto del fiume arido poletna vročina je izsušila rečno korito
    rendere qcs. accessibile narediti kaj dostopno, razumljivo
    rendere qcs. di pubblica ragione objaviti kaj
    rendere schiavo zasužnjti

    5. dihniti:
    rendere l'ultimo respiro izdihniti

    B) ➞ rēndersi v. rifl. (pres. mi rēndo)

    1. izpasti, izkazati se:
    rendersi criticabile izkazati se graje vrednega

    2. pokazati se, postati, postajati:
    l'intervento si è reso necessario poseg se je pokazal kot nujen
  • rés adv.

    1. (v povedni rabi izraža, da je kaj v skladu z resničnostjo) vero:
    to ni res (questo) non è vero
    kar je res, je res quel che è vero è vero

    2. (izraža podkrepitev trditve) veramente, davvero, difatti, proprio, bene:
    tu je res dolgčas qui ci si annoia davvero
    tega denarja je hiša res vredna la casa vale davvero quei soldi
    (izraža začudenje) vero, davvero, veramente, nevvero:
    ti si to napisal, ali res? questo l'hai scritto tu, davvero?

    3. (izraža pridržek) vero:
    malo časa imaš, že res, pa bi se vseeno kdaj oglasil hai poco tempo, vero, ma potresti lo stesso farti vivo ogni tanto

    4. (v medmetu izraža potrditev, pričakovanje potrditve, opozarja na trditev) vero, ah sì, nevvero; sissignore:
    res, predaleč je šel vero, ha esagerato
    saj res, da ne pozabim, pismo si dobil ah, sì, a momenti dimenticavo: hai ricevuto una lettera

    5. (v vezniški rabi) vero che:
    res zasluži, a mu velikokrat zmanjka denarja è vero che guadagna bene, eppure è spesso al verde
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. naj bom papež, če je to res! che io diventi papa, se è vero!
    kar praviš, je res, še preres ciò che dici è vero, fin troppo vero
  • ricominciare

    A) v. tr. (pres. ricomincio) spet začeti, začenjati:
    ricominciare daccapo začenjati znova
    si ricomincia! pa smo že spet tam!, nehajmo vendar!

    B) v. intr.; v. intr. impers. spet začenjati:
    ricomincia a piovere spet začenja deževati
  • riēssere* v. intr. (pres. risono) biti spet:
    ci risiamo! pa smo že spet tam!
  • rivedere*

    A) v. tr. (pres. rivēdo)

    1. ponovno videti:
    rivedere la luce pren. biti spet na prostosti
    chi non muore si rivede! šalj. pa se spet vidimo!

    2. prebirati; ponoviti, ponavljati:
    rivedere la lezione šol. ponoviti gradivo (za uro)

    3. pregledati, preveriti; revidirati:
    rivedere le bucce a qcn. pren. pri kom iskati napake
    rivedere i conti pregledati račune
    rivedere le costole a qcn. pren. šalj. koga prebunkati
    rivedere i prezzi dvigniti cene
    rivedere un processo revidirati proces

    B) ➞ rivedersi v. rifl. (pres. pl. ci rivediamo) ponovno videti se:
    a rivederci (arrivederci), a rivederla na svidenje!
    ci rivedremo! se bomo že še videli!