Franja

Zadetki iskanja

  • ísti (-a -o)

    A) adj.

    1. stesso, medesimo, identico:
    rojena sta istega dne sono nati lo stesso giorno
    en in isti (za poudarjanje nespremenjenosti) stesso:
    hoditi na počitnice v en in isti kraj andare in vacanza sempre nello stesso luogo

    2. pog. (enak) stesso, uguale:
    nič se ni spremenil, vedno isti je non è cambiato affatto, è sempre lo stesso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. govoriti, najti isti jezik parlare un'identica lingua, trovare un linguaggio comune
    pren. metati vse v isti koš fare di ogni erba un fascio, mettere tutti in un mazzo
    pren. pog. v isti rog trobiti ululare coi lupi
    ista figa je, če grem ali ne se vado o no è lo stesso, fa lo stesso
    v isti sapi nello stesso tempo, contemporaneamente
    v isti sapi hvaliti in grajati lodare e biasimare nello stesso tempo
    pren. ista lajna lo stesso ritornello, la stessa solfa
    (človek) istih let coetaneo

    B) ísti (-a -o) m, f, n

    1. isti, ista lo stesso, la stessa

    2. isto lo stesso, le stesse cose, idem:
    goniti zmeraj eno in isto ripetere sempre le stesse cose
    biti na istem kot prej trovarsi al punto di prima
  • jámski (-a -o) adj.

    1. di, della miniera; minerario:
    jamska črpalka pompa di drenaggio
    jamska stojka puntello
    jamska svetilka lampada di sicurezza
    jamski delavec minatore
    jamski plin grisou
    jamski voziček vagonetto

    2. cavernicolo, delle caverne
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    antr. jamski človek uomo cavernicolo, delle caverne; troglodita
    pal. jamska hijena iena delle caverne
    zool. jamska kozica gamberetto delle caverne (Troglocarys schmidti)
    zool. jamska mokrica millepiedi delle caverne (Titanethes albus)
    um. jamske slikarije pittura rupestre, delle caverne
    pal. jamski medved orso delle caverne
  • jêdro (-a) n

    1. (notranji del semena) nocciolo; (orehovo) gheriglio; anima

    2. (notranji del česa) anima

    3. (največji, najpomembnejši del česa, tudi ekst. ) nucleo, nocciolo; nerbo; sostanza; essenza:
    jedro prebivalstva so predstavljali obrtniki il nucleo della popolazione era costituito dagli artigiani
    ugotoviti jedro problema identificare il nocciolo del problema
    oče in sin sta si v jedru enakega značaja padre e figlio hanno in sostanza la stessa indole
    jedro vojske il grosso, il forte dell'esercito

    4. fiz., kem. nucleo:
    atomsko jedro nucleo (dell'atomo)
    helijevo, uranovo jedro nucleo di elio, di urano

    5. biol. (celično jedro) nucleo

    6. teh. (kar se da v formo, da nastane v ulitku votlina) anima

    7. do jedra pren. fino in fondo, al fondo; nel midollo, nelle midolla; (fin) nell'intimo:
    spoznati koga do jedra conoscere qcn. fin nell'intimo
    iti stvarem do jedra andare all'intimo delle cose
    do jedra pokvarjen človek uomo depravato fin nel midollo

    8. geol. carota, nucleo, testimone:
    geol. zemljino jedro nucleo terrestre

    9. usnj. groppone

    10. pal. nucleo

    11. les. durame, cuore del legno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    urb. jedro mesta nucleo, centro storico
    meteor. jedro nizkega zračnega pritiska zona di bassa pressione
    num. jedro novca metallo prezioso (nella moneta)
    zool. kameno jedro strato interno (della conchiglia)
    astr. kometno jedro nucleo della cometa
    min. kristalizacijsko jedro germe, nucleo, centro di cristalizzazione
    elektr. magnetno jedro nucleo magnetico
  • jezíti1 (-ím)

    A) imperf. tr. far arrabbiare, far adirare

    B) jezíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. arrabbiarsi, adirarsi; pog. incavolarsi vulg. incazzarsi:
    igre človek ne jezi se il gioco dell'oca

    2. (jeziti se na koga) avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
  • karákter (-ja) m

    1. carattere; indole:
    omahljiv, trden karakter carattere instabile, volubile; carattere forte, energico

    2. carattere, personalità forte:
    drži besedo, je karakter è uomo di carattere, mantiene la parola
    človek brez karakterja persona priva di carattere

    3. publ. caratteristica, natura, tipo:
    opisati karakter dela v posameznih poklicih descrivere il tipo di lavoro delle singole professioni
    ukrepi s prisilnim karakterjem provvedimenti con carattere coercitivo
  • kompromís (-a) m

    1. (delni sporazum) compromesso:
    skleniti, doseči kompromis venire a un compromesso, raggiungere una soluzione di compromesso
    polit. zgodovinski kompromis compromesso storico

    2. pejor. (popuščanje, odstopanje od načel) compromesso:
    pristajati na kompromise, delati kompromise vivere di compromessi
    človek, ki ne pozna kompromisov un uomo alieno da compromessi
  • komunikatíven (-vna -o) adj.

    1. (razumljiv, doumljiv) comunicativo, comprensibile:
    izredno komunikativen človek persona molto comunicativa

    2. (komunikacijski) di comunicazione; comunicativo:
    komunikativna funkcija jezika la funzione comunicativa della lingua
  • kopíto (-a) n

    1. vet. zoccolo:
    klopotanje, peketanje kopit scalpitio
    obrezati kopito tagliare lo zoccolo
    zool. konjsko morsko kopito spondilo (Spondylus gaederopus)

    2. obrt. forma per calzature:
    čevljarsko kopito tendiscarpe
    kopito za škornje gambale
    dati čevelj na kopito mettere le scarpe sulla forma
    pren. delati vse po istem kopitu fare tutto allo stesso modo
    pren. soditi vse po istem kopitu considerare tutti, tutto alla stessa stregua; fare d'ogni erba un fascio

    3. calcio (di arma da fuoco); incalciatura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    človek starega kopita uomo di vecchio stampo
    pren. pobrati šila in kopita fare fagotto, svignarsela
  • kòv (kôva) m

    1. knjiž. (kovanje) il battere

    2. num. conio, tipo

    3. pren. conio, stampo; tacca:
    človek starega kova uomo di vecchio stampo
  • krùh (krúha) m

    1. pane:
    mesiti, peči kruh impastare, cuocere il pane
    kruh vzhaja il pane lievita
    biti dober kot kruh essere buono come il pane
    biti česa vajen kot (vsakdanjega) kruha esserci abituato come al pane quotidiano
    star, suh kruh pane vecchio, stantio
    bel, črn kruh pane bianco, nero
    Grahamov kruh pane integrale
    koruzni, pšenični, rženi kruh pane di granturco, di grano, di segala
    mlečni, oljnati kruh pane al latte, imburrato
    domač kruh pane casalingo
    drobtina, skorja, sredica kruha briciola, crosta, mollica di pane
    proizvodnja kruha industria panaria

    2. pren. raccolto di grano

    3. pren. (delo, poklic) pane; lavoro; minestra:
    biti ob kruh perdere il posto di lavoro
    delati za (ljubi) kruh, služiti kruh lavorare per la minestra, guadagnarsi il pane
    tovarna je dajala kruh veliko ljudem la fabbrica dava il pane a molta gente

    4. pren. (osnovne materialne dobrine) pane:
    truditi se za kruh guadagnarsi il pane
    rel. daj nam danes naš vsakdanji kruh dacci oggi il nostro pane quotidiano
    rel. darovati kruh in vino offrire il pane e il vino, celebrare la messa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
    pren. rezati komu kruh mantenere qcn.
    pren. človek ne živi samo od kruha non di solo pane vive l'uomo
    pren. živeti ob kruhu in vodi essere a pane e acqua, fare una vita stentata, grama
    pog. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
    jesti bel, črn kruh nuotare nell'abbondanza, stentare
    biti (belega) kruha pijan, sit il peggior male del ricco è la sazietà
    smejati se kot cigan belemu kruhu ridere di cuore
    PREGOVORI:
    za lenuha ni kruha chi non lavora non mangia
    zarečenega kruha se največ poje non fare giudizi affrettati (che forse dovrai ritrattare)
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca
  • krút (-a -o)

    1. adj. crudele, crudo; spietato, atroce, inumano; duro; efferato; truce:
    krut človek uomo crudele
    kruta strogost rigore atroce
    pren. kruta resnica la verità nuda e cruda

    2. pren. (zelo hud) atroce, terribile:
    pog. krut mraz freddo rigido, glaciale; freddo cane
    živeti v kruti revščini vivere nella più squallida miseria
  • kultúra (-e) f

    1. cultura, civiltà:
    antična, srednjeveška kultura la cultura classica, medievale
    evropska, orientalska kultura la cultura europea, orientale
    duhovna, materialna kultura la cultura spirituale, materiale

    2. (dejavnost na področju umskega, umetniškega ustvarjanja) cultura:
    dom kulture casa della cultura

    3. ekst. cultura; educazione:
    človek skromne, velike kulture persona di modesta, di grande cultura
    tehniška kultura cultura tecnica
    kultura občevanja la cultura della comunicazione

    4.
    telesna kultura cultura fisica

    5. agr. coltura, specie coltivata; coltivazione:
    uvajati donosnejše kulture introdurre colture più produttive

    6. biol. coltura microbica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    arheol. halštatska kultura cultura di Halstatt
    latenska kultura cultura lateniana
    megalitska kultura cultura megalitica
    kultura mostiščarjev cultura palafitticola
    kultura žarnih grobišč cultura dei campi di urne
    ljudska kultura cultura popolare
    jezikovna kultura educazione, cultura linguistica
  • kvédrast (-a -o) adj. pren.
    kvedrasti človek uomo goffo, lento
  • lagóden (-dna -o) adj.

    1. comodo, confortevole:
    lagodno življenje vita comoda

    2. (ki se ne trudi, si ne prizadeva) comodo:
    pejor. lagoden človek pantofolaio
  • largo

    A) agg. (m pl. -ghi)

    1. širok:
    la via è piuttosto larga ulica je precej široka
    essere di manica larga pren. ne dlakocepiti; biti širokosrčen
    a larghi tratti pren. na široko
    su larga scala pren. na veliko
    alla larga daleč, proč
    stare alla larga (da) izogibati se (koga, česa)
    prendere qcs. alla larga okolišiti

    2. odprt:
    vocale larga odprt samoglasnik

    3. pren. obilen, velik; ugoden:
    larga parte degli utili velik del dobička

    4. pren. širok, širokosrčen:
    uomo di idee larghe človek širokih nazorov

    B) avv.
    girare largo (da) izogibati se (koga, česa)

    C) inter.
    largo! prostor!
    fare largo (a) narediti prostor, umakniti se
    largo ai giovani! prostor mladim! naprej mladi!

    Č) m

    1. širina, širokost; prostranost:
    in lungo e in largo vsepovsod
    farsi largo utreti si pot; pren. biti uspešen, naglo napredovati

    2. odprto morje:
    prendere il largo odpluti na odprto morje; pren. popihati jo
    tenersi al largo (da) izogibati se (koga, česa)

    3. trg (na križišču ulic)

    4. glasba largo
  • ledenodôben (-bna -o) adj. geol. dell'epoca glaciale, diluviale:
    antr. ledenodobni človek uomo dell'epoca glaciale
  • levatura f um, umnost, umska sposobnost:
    uomo di eccezionale levatura človek izrednega uma
  • libero

    A) agg. svoboden, prost:
    uomo libero svoboden človek
    essere libero di fare lahko delati
    libero da pregiudizi brez predsodkov
    ingresso libero prost vstop
    tempo libero prosti čas
    mondo libero polit. svobodni svet
    libero arbitrio relig. svobodna volja
    a piede libero pravo na prostosti
    linguaggio libero opolzko govorjenje
    libero professionista človek v svobodnem poklicu
    libero docente naslovni docent
    a ruota libera pren. nebrzdano, nekontrolirano

    B) m šport liber
  • ljudjé (ljudí) m pl. od človek gente; uomini, persone:
    ljudje in živali uomini e bestie
    prevoz ljudi in tovora trasporto di persone e merci
    ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi nell'incendio sono rimaste ferite cinque persone
    ljudje, odprite! gente, aprite!
    hinavski, pošteni ljudje gente ipocrita, onesta
    mladi in stari ljudje se težko razumejo i giovani e i vecchi si intendono difficilmente
    ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase evita le persone che pensano soltanto a se stesse
    kmečki, mestni ljudje gente del contado, di città; contadini, cittadini
    enakopravnost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
    kaj bodo rekli ljudje cosa dirà la gente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vsi smo pač ljudje siamo tutti uomini
    ogibati se ljudi evitare la gente, essere scontroso
    pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
    tak ne moreš med ljudi così vestito, conciato non puoi presentarti in pubblico
    živel je od tega, kar smo mu dali dobri ljudje viveva di elemosine
    nikogar od svojih ljudi nima več non ha più nessuno (dei familiari)
    vas šteje komaj petdeset ljudi il paese conta appena cinquanta anime
    v obratu je zaposlenih čez sto ljudi lo stabilimento ha più di cento dipendenti
    knjiž. bivši ljudje gli ex potenti
    mali ljudje gente, uomini della strada
    pren. naši ljudje i nostri, i nostri simpatizzanti
    ljudje starega kova gente di vecchio stampo
    ljudje na mestu gente a posto, onesta
    PREGOVORI:
    vsi ljudje vse vedo tutti sanno tutto
  • ločeváti (-újem) | ločíti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. separare:
    ločiti pleve od zrna separare la lolla dal granello

    2. distinguere; contraddistinguere:
    ločevati dobro od slabega distinguere il bene dal male

    3. (biti vmes) separare, dividere, isolare, frapporsi (tudi pren.); grad. tramezzare:
    globok prepad ločuje razvite in nerazvite dežele un profondo divario separa i paesi sviluppati dagli arretrati
    pren. ločevati ljuljko od pšenice separare il grano dal loglio
    ločiti iz črede sbrancare

    B) ločeváti se (ločújem se) /ločíti se (-im se) imperf. perf. refl.

    1. (iti narazen, posloviti se) separarsi; accomiatarsi; staccarsi; distogliersi

    2. (biti različen, drugačen) distinguersi, essere diverso; divergere:
    človek se loči od živali l'uomo si distingue dall'animale

    3. pren. (razvezati se) separarsi; divorziare