Franja

Zadetki iskanja

  • proporzione f

    1. razmerje, sorazmerje; skladnost:
    in proporzione (a) sorazmerno (s, z)
    avere, non avere il senso delle proporzioni imeti občutek, biti brez občutka za mero
    mancare di proporzione biti nesorazmeren

    2. mat. proporcija

    3. med. količina, doza

    4. (zlasti v množini; tudi pren.) mera, velikost, dimenzija
  • propriamente avv.

    1. v resnici, zares:
    le cose non si sono svolte propriamente in questo modo stvari v resnici niso potekale tako

    2. prav; v pravem smislu, pomenu; točno
    la parola va intesa propriamente e non in senso traslato besedo gre razumeti v pravem, ne v prenesenem pomenu
  • prōprio

    A) agg. (m pl. -ri)

    1. lasten:
    nome proprio jezik lastno ime
    senso proprio pravi (ne preneseni) pomen

    2. lasten, oseben:
    sentire qcs. con le proprie orecchie slišati kaj s svojimi ušesi

    3. točen, primeren; resničen, pravi:
    questo è un vero e proprio errore to je resnična napaka

    B) avv.

    1. prav, zares:
    sono arrivato proprio adesso prav zdaj, pravkar sem prišel
    le dice proprio grosse prav debele klati

    2. sploh:
    non so proprio cosa dire sploh ne vem, kaj naj rečem

    C) agg.; pron. (m pl. -ri) svoj, lasten:
    ognuno è padrone in casa propria vsak je gospodar v svoji hiši
    è più facile vedere gli altrui difetti che i propri laže je videti tuje kot lastne napake

    Č) m svoje, lastnina:
    avere del proprio imeti kaj svojega
    in proprio v (svoji) lasti; zase, zasebno; pren. osebno, pod svojo odgovornostjo:
    avere terreno in proprio imeti zemljišče v (svoji) lasti
    lavorare in proprio delati zasebno
    rispondere in proprio di qcs. osebno za kaj odgovarjati
  • pròst (prôsta -o)

    A) adj.

    1. libero; disponibile; vacante, vuoto:
    prosti čas tempo libero
    prost sedež posto libero
    risati s prosto roko disegnare a mano libera
    videti s prostim očesom vedere ad occhio nudo

    2. esente, immune:
    davka prost esente dalle tasse; da imposte, adm. esentasse
    prosto plačila esente dal pagamento

    3. star. (preprost, neizobražen) semplice, illetterato

    4. star. (prostaški) becero, plebeo, sconcio, scurrile, sguaiato

    5. star. (preprost, enostaven) semplice, sobrio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prosti prevod traduzione libera
    pren. imeti proste roke avere le mani libere
    pustiti, dati proste roke dare mano libera, dare carta bianca a qcn.
    prosta carinska cona zona franca, punto franco
    prosta luka porto franco
    prosta plovba navigazione libera
    prosta prodaja vendita libera
    anat. prosta rebra costole fluttuanti
    šport. rokoborba v prostem slogu lotta libera
    šport. prosta vaja esercizio libero
    šport. prosti progam programma libero
    proste cene prezzi liberi
    fiz. prosti elektron elettrone libero
    kem. prosti kisik ossigeno libero
    šah. prosti kmet pedone libero
    šport. prosti met tiro libero
    fiz. prosti pad caduta libera
    šol. prosti spis tema libero
    lingv. prosti stavek proposizione semplice
    šport. prosti strel tiro libero
    avt. v prostem teku, v prosti tek in folle

    B) prôsto (-ega) n
    predstava na prostem spettacolo all'aperto
    dati prosto dare un giorno libero, giorni liberi
    imeti prosto šol. non aver scuola; ekst. non lavorare
  • prōva f

    1. preizkus, preizkušnja; izkušnja:
    assumere in prova vzeti na preizkus
    conoscere qcs. per prova poznati kaj iz izkušnje
    essere a prova di bomba pren. biti neprebojen
    far buona prova izkazati se
    mettere alla prova preizkusiti
    non reggere alla prova ne zdržati preizkušnje
    sostenere una prova scritta delati pisni izpit
    a tutta prova preizkušen
    banco di prova pren. preizkusni kamen
    la prova del fuoco pren. ognjeni krst
    alla prova dei fatti konkretno, v konkretnem primeru

    2. poizkus

    3. pričevanje, dokument; pravo dokaz:
    prove alla mano dokazano, s konkretnimi dokazi
    fino a prova contraria do nadaljnjega
    assolto per insufficienza di prove oproščen zaradi nezadostnih dokazov

    4. gled. skušnja, vaja:
    prova generale generalka

    5. mat. preizkus
    PREGOVORI: alla prova si scortica l'asino preg. v nevarnosti se pokaže, koliko veljaš
  • pŕst (-a) m

    1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
    iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
    tleskniti s prsti schioccare le dita
    debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
    prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
    odtisi prstov le impronte delle dita
    ozebline na prstih geloni
    držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
    dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
    zažvižgati na prste fischiare con le dita
    pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
    pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
    mali prst (mezinec) dito mignolo
    srednji prst (sredinec) dito medio
    testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
    v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

    2. (del rokavice) dito;
    rokavice z enim prstom manopole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
    evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
    pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
    pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
    nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
    pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
    pren. opeči si prste scottarsi le dita
    pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
    pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
    pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
    pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
    pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
    pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
    pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
    pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
    stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
    pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
    pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
    pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
    ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso
  • ptíčji (-a -e) adj. di uccello, degli uccelli, per uccelli; avicolo, aviario:
    ptičje gnezdo nido di uccello
    ptičje petje canto degli uccelli
    ptičja krma becchime
    pren. samo ptičjega mleka jim še manjka non gli manca che il latte di gallina
    pren. biti ptičje pameti avere il cervello di gallina
    bot. ptičja dresen poligono, correggiola, centinodia (Polygonum aviculare)
    vet. ptičja golša ingluvie; pog. gozzo
    bot. ptičja grašica veccia, erba galletta (Lathyrus pratensis)
    ptičja hišica voliera; casetta, mangiatoia per uccelli
    ptičja kletka uccelliera
    ptičja perspektiva prospettiva a volo di uccello
    anat., zool. ptičja trtica codrione
    ptičji glas verso (degli uccelli)
    bot. ptičji ključek timelea (Thymelea passerina)
    lov. ptičji lim vischio
    ptičji lov uccellagione
    ptičji svet avifauna
    lov. ptičje lepilo pania
    lov. ptičje lovišče uccellaia
    bot. ptičje mleko ornitogalo, latte di gallina (Ornithogalum)
    ptičje strašilo spaventapasseri
    bot. ptičje zelišče terzanella, mordigallina (Anagallis arvensis)
  • púhel (-hla -o) adj.

    1. vuoto; vacuo:
    puhlo seme seme non germinativo

    2. pren. vuoto, banale, insipido, pedestre:
    puhle besede discorsi vuoti
    knjiž. zlasti v mladosti se vdajamo puhlim užitkom specie in gioventù ci lasciamo attrarre dalle lusinghe della vita
  • púlfer (-fra) m pog. (smodnik) polvere da sparo; iron.
    ta prav gotovo ne po iznašel pulfra non è certo un gran luminare
  • punto

    A) m

    1. mat. točka:
    punto di contatto dotikališče
    punti cardinali strani neba
    punto di fuga konvergentna točka
    punto morto mrtva točka (tudi pren.);
    punto di orientamento orientacijska točka
    punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
    punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
    punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
    di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
    cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
    essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

    2. navt. lega, položaj:
    fare il punto določiti lego
    fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

    3. pika:
    due punti dvopičje
    punto e virgola podpičje
    punto esclamativo klicaj
    punto interrogativo vprašaj
    punti di sospensione, sospensivi tropičje
    fare punto pren. prenehati
    mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

    4.
    punto cieco anat. slepa pega
    punto lacrimale anat. solzna pika
    punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

    5. točka, mesto:
    punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
    punto di ritrovo shajališče
    punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

    6. mesto, odlomek; ekst. točka:
    commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
    trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
    venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
    questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

    7. trenutek, hip:
    arrivare a buon punto priti o pravem času
    essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
    a mezzogiorno in punto točno opoldne
    in punto di morte tik pred smrtjo

    8. rok, stopnja, točka:
    essere a buon punto pren. lepo napredovati
    mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
    mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
    punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
    a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
    fino a un certo punto do neke meje, nekako
    di tutto punto popolnoma

    9. točka, ocena:
    dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
    essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
    vittoria ai punti zmaga po točkah

    10. obrt vbod:
    punto a croce križni vbod
    punto erba stebelni vbod
    punto smerlo robni vbod
    punto metallico kovinska spojka
    dare un punto na hitro zašiti

    11. med. šiv:
    mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

    12. fiz. točka:
    punto critico kritična točka
    punto di ebollizione vrelišče
    punto di fusione tališče
    punto di gelo zmrzišče
    punto di infiammabilità vnetišče

    13. glasba pika

    14.
    punto tipografico tipografska točka

    15. hist. punca, čistinski žig

    B) agg. toskansko nikakršen, noben:
    non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

    C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
    non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
    né punto né poco kratko in malo ne
  • pure

    A) cong.

    1. vendar:
    è molto giovane, pure è bravissimo zelo je mlad, vendar silno sposoben

    2. četudi, čeprav:
    non accetterei, mi dessero pure tutto l'oro del mondo ne bi sprejel, pa četudi za vse na svetu

    B) avv.

    1. tudi:
    vengo io e pure mia moglie prišel bom, pa tudi moja žena

    2. kar:
    continua pure! kar nadaljuj!

    C) cong.
    pur di ( + infinitiv) (samo) da
    dare qualsiasi cosa pur di saperlo vse bi dal, da bi zvedel
  • púrš (-a) m voj. (v stari Avstriji) attendente; pren. servo, tirapiedi:
    pren. jaz nisem tvoj purš! non sono mica il tuo servo!
  • pustíti (-ím) | púščati (-am) perf., imperf.

    1. lasciare:
    pustiti vrata nezaklenjena lasciare aperta la porta
    pustiti koga pri miru lasciare in pace qcn.

    2. (z nedoločnikom) lasciare, fare, permettere:
    pustiti si rasti brado lasciarsi crescere la barba
    pustiti testo vzhajati far, lasciar lievitare l'impasto
    pustiti koga spati lasciar dormire qcn.
    pusti mu oditi lascialo andare

    3. (povzročiti, povzročati, da kje kaj je, ostane) lasciare:
    tat ni pustil prstnih odtisov il ladro non ha lasciato le impronte digitali
    bolezen lahko pusti hude posledice la malattia può lasciare gravi conseguenze

    4. (zapustiti, zapuščati) lasciare, abbandonare:
    vsi so ga pustili, le pes mu je ostal zvest tutti lo abbandonarono, solo il cane gli rimase fedele

    5. distaccare, distanziare, seminare:
    najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem il corridore più forte cominciò a distanziare i concorrenti uno dopo l'altro

    6. (nehati, nehavati) lasciare, abbandonare, smettere:
    pustiti delo, kajenje lasciare il lavoro, smettere di fumare

    7. gocciolare, grondare, versare, colare:
    lonec pušča la pentola perde

    8. perforare:
    med. nekdaj puščati kri salassare, fare un salasso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pustiti koga čakati farsi aspettare
    pustiti koga pozdraviti mandare i saluti per qcn.
    pustiti se prositi farsi pregare
    le kje si pustil pamet come mai hai potuto essere così sciocco
    pren. pustiti domišljiji prosto pot fantasticare
    pren. pustiti komu proste roke dare carta bianca a qcn.
    pustimo to lasciamo perdere
    pustiti koga iz misli dimenticarsi di qcn.
    ne pustiti koga izpred oči tenere d'occhio qcn.
    pustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
    pustiti ves denar v gostilni spendere tutto sbevazzando
    ne pustiti do sebe essere inavvicinable
    puščati barvo perdere il colore
  • qua1

    A) avv.

    1. tu, tukaj, sèm; (poudarek pri prislovih kraja):
    vieni qua fuori pridi ven!
    entra qua dentro vstopi (sem) noter!
    sono qua vicino sem tu blizu, tu zraven, v bližini; pren. tu, zdaj:
    qua ti volevo tukaj sem te čakal!
    qua viene il difficile tukaj se začnejo težave

    2. (emfatično ali poudarjeno v izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
    eccolo qua di nuovo! no, spet je tukaj!
    guarda qua che pasticcio! glej no, kakšna zmeda!
    qua la mano e facciamo la pace tukaj imaš roko, pa se pobotajva!

    3.
    in qua sem, semkaj (kraj)
    voltati in qua sem se obrni!; do danes (čas)
    da un anno in qua že leto dni
    da un tempo in qua že nekaj časa
    da un pezzo in qua pog. že dalj časa

    4.
    di qua od tod:
    di qua non mi muovo od tod se ne premaknem; pog. tu, sem, v tej sobi, v to sobo:
    vieni di qua che parliamo con calma pridi sem, da se v miru pogovoriva!; pren. na tem svetu:
    finché sto di qua mi godo la vita dokler sem na tem svetu, hočem življenje uživati
    andare di qua e di là iti sem in tja
    per di qua tod:
    per di qua faremo più presto tod pridemo prej
    al di qua tostran

    B) prep.
    di qua da, al di qua di, in qua di, da tostran, blizu, pred:
    di qua dal fiume il terreno è del nonno tostran reke je zemljišče mojega deda
    abito più in qua di piazza Garibaldi stanujem pred Garibaldijevim trgom
  • quadrare

    A) v. tr. (pres. quadro)

    1. mat. kvadrirati

    2. četverokotno oblikovati:
    quadrare la testa a qcn. koga naučiti pameti

    B) v. intr.

    1. ujemati se, pokrivati se (tudi pren.):
    le uscite devono quadrare con le entrate izdatki se morajo ujemati s prihodki

    2. biti točen (račun)

    3. biti všeč, ugajati; prepričati:
    ciò che racconti non mi quadra per niente kar mi pripoveduješ, me sploh ne prepriča
  • quale

    A) agg. kakšen?:
    a quale conclusione sei giunto? do kakšnega sklepa si prišel? kako si se odločil?
    non so a quali santi votarmi ne vem, kateremu svetniku naj se priporočim, na koga naj se obrnem
    non so quale nekakšen

    B) agg. kakšen!:
    quale audacia! kakšna drznost!

    C) agg. kakršen:
    un successo tale, quale non osavo sperare uspeh, kakršnega si nisem upal želeti
    tale (e) quale takšen kot, prav tak kot:
    è tale quale suo nonno prav tak je kot stari oče

    Č) pron. (v pleonastični rabi) neki:
    in un certo qual modo na neki način, nekako

    D) pron.

    1. kateri?, katera?:
    quale dei due preferisci? katerega od obeh imaš rajši?

    2. pog.
    per la quale kot se spodobi, kot je treba:
    è una festa proprio per la quale praznik, kot se spodobi

    E) pron. ki, kateri:
    la persona con la quale mi hai visto è un mio vecchio conoscente oseba, s katero si me videl, je moj stari znanec

    F) avv. pog. kot:
    ha assistito al dibattito quale rappresentante della stampa razprave se je udeležil kot predstavnik tiska
    PREGOVORI: qual madre tal figlio preg. kakršen oče, takšen sin
  • quanto2

    A) avv.

    1. koliko; kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
    quanto fuma? koliko pokadite?
    quanto sono contento! kako sem vesel!

    2. kolikor (v relativnih stavkih):
    aggiungere sale quanto basta dodati soli, kolikor je dovolj

    3. kakor, kot (v primerjavah in komparativnih stavkih):
    è furbo quanto è intelligente toliko je zvit, kot je inteligenten

    4.
    quanto più, quanto meno kolikor bolj, kolikor manj

    5. kar se da, čim:
    verrò quanto prima pridem kar najhitreje

    6. kot:
    quanto, in quanto resposanbile, ho precisi doveri kot odgovorna oseba imam določene obveznosti

    7. pog.
    da quanto, per quanto toliko:
    non gli si può credere da quanto è bugiardo toliko laže, da mu ni moč verjeti

    B) cong.
    in quanto ker:
    non sono venuto in quanto non volevo disturbarti nisem prišel, ker te nisem hotel motiti

    C) cong. per quanto

    1. čeprav, čeravno:
    per quanto sia difficile, una soluzione deve trovarsi čeprav je težko, je rešitev treba najti

    2. vendar, a (na začetku stavka):
    vieni a trovarmi oggi stesso; per quanto è meglio che prima telefoni pridi še danes k meni, vendar je bolje, da prej telefoniraš
  • quantunque cong. čeprav, čeravno:
    è andato in ufficio quantunque non si sentisse bene šel je v pisarno, čeprav se ni dobro počutil
  • quartiēre m

    1. (mestna) četrt, rajon:
    i quartieri alti boljše četrti
    quartiere residenziale rezidenčna četrt
    consiglio di quartiere rajonski svet

    2. voj. vojašnica
    quartiere generale glavni stan, generalštab
    non dare quartiere pren. ne sprejeti vdaje; ne prizanesti, prizanašati, ne pustiti pri miru; ne popustiti, popuščati:
    una malattia che non dà quartiere bolezen, ki ne popušča
    lotta senza quartiere boj brez milosti

    3. toskansko stanovanje

    4. navt. bok:
    quartiere poppiero, prodiero krmni, premčni bok (ladje)
  • quasi

    A) avv.

    1. skoraj; približno:
    aspetto da quasi un'ora že skoraj uro čakam
    quasi mai zelo redko

    2. morda, verjetno:
    direi quasi di avercela fatta rekel bi, da mi je morda uspelo
    quasi quasi me ne andrei morda bi kar šel

    3. kmalu; toliko, da ne:
    quasi mi investiva kmalu bi me povozil

    4. kot, kot da:
    sembrerebbe quasi pentito zdi se, kot da bi se pokesal
    procedeva veloce, quasi portato dal vento šel je hitro, kot da bi ga nosil veter

    B) cong. kot da bi:
    non fa che dare ordini quasi fosse lui il capo samo ukazuje, kot da bi bil on šef