Franja

Zadetki iskanja

  • fōssa f

    1. jarek, jama:
    fossa di scolo odvodni jarek
    fossa da letame gnojna jama
    fossa settica septična jama, greznica
    fossa di riparazione tehn. servisna jama
    fossa dei serpenti pren. norišnica

    2. jama, grob:
    essere messo, calato nella fossa biti položen v grob
    scavarsi la fossa con le proprie mani pren. sam sebi kopati jamo
    essere coi piedi nella fossa, avere un piede nella fossa pren. biti z eno nogo v grobu

    3. geol. jarek:
    fosse oceaniche oceanski jarki

    4. anat. vdolbina
  • frapporre*

    A) v. tr. (pres. frappongo) dati vmes (zlasti pren.):
    frapporre ostacoli ovirati
    frapporre indugi mečkati, zavlačevati

    B) ➞ frapporsi v. rifl. (pres. mi frappongo) vmešati se, posredovati; prekrižati, postaviti se na pot, zadržati:
    si frappose per evitare un litigio posredoval je, da ne bi prišlo do prepira
    si sono frapposte nuove difficoltà pojavile so se nove težave
    un fatto nuovo si frappose alla decisione novo dejstvo je prekrižalo odločitev
  • frdáman (-a -o) adj. pog. (presnet, preklet) maledetto:
    frdaman mraz freddo cane, da cani
  • fregola f

    1. pojanje

    2. močna želja, sla:
    andare, essere in fregola čutiti močno željo:
    gli ha preso la fregola di fare il giornalista zgrabilo ga je, da bi postal novinar
  • fresco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. (prijetno) hladen, svež:
    aria fresca svež zrak
    pane fresco svež kruh
    frutta fresca sveže sadje
    star fresco pren. biti v kaši, v škripcih:
    stai fresco! gorje tebi!, slabo se ti piše
    notizia fresca sveža novica
    essere fresco di studi pravkar končati študij
    essere fresco di una malattia pred kratkim preboleti bolezen

    2. pren. svež, mlad, cvetoč:
    essere fresco come una rosa biti kot roža, biti svež kot vrtnica
    carni fresche jedro meso, čvrsto telo
    colorito fresco zdrava barva

    3. vesel, živahen:
    risata fresca vesel smeh

    4. svež, čil, spočit:
    mente fresca spočita glava
    truppe fresche nove čete

    B) m

    1. hlad, svežina:
    è fresco, fa fresco sveže je
    godere il fresco hladiti se
    mettere il vino, la frutta al fresco dati vino, sadje na hladno, hladiti
    mettere qcn. al fresco pren. spraviti koga na hladno, v luknjo
    tenere qcn. in fresco pren. norčevati se iz koga, dražiti koga

    2. tekstil fresko (tkanina)

    C) avv.
    di fresco pred kratkim, pravkar
    fresco fresco nesramno, predrzno:
    se ne è venuto fresco fresco a dire che... prav predrzno je prišel povedat, da...
  • frutto m (pl. -ti)

    1. plod, sad, sadež:
    i frutti dei campi poljski plodovi
    albero da frutto sadno drevo
    frutto fuori stagione pren. nadloga
    frutto proibito pren. prepovedani sad
    vacca da frutto plemenska krava
    frutti di mare morski sadeži

    2. pren. plod, rezultat, proizvod, dosežek:
    frutto dell'amore plod ljubezni, nezakonski otrok
    il frutto dell'educazione vzgojni rezultat
    senza frutto brez haska
    a che frutto? čemu?

    3. pren. korist, dobiček:
    azienda che non dà frutti podjetje, ki ne prinaša dobička

    4. ekon. obresti
    PREGOVORI: dal frutto si conosce l'albero preg. po sadu se drevo spozna
  • fucile m

    1. puška:
    fucile da caccia lovska puška
    fucile mitragliatore puškomitraljez
    fucile a due canne dvocevka
    fucile subacqueo podvodna puška
    puntare il fucile naperiti puško
    a un tiro di fucile streljaj oddaljen

    2. pren. s puško oboroženi vojak, mož:
    un esercito forte di molte migliaia di fucili vojska z več tisoč vojaki

    3. strelec:
    essere un buon, un cattivo fucile biti dober, slab strelec
  • funerale

    A) m pogreb (zlasti pl.):
    i funerali si svolgeranno a spese dello stato pogreb bo na državne stroške
    faccia, viso da funerale pren. potrt obraz
    essere un funerale pren. držati se kot na pogrebu
    la festa fu un funerale pren. na zabavi je bilo kot na pogrebu

    B) agg. knjižno mrtvaški, pogreben
  • funestare v. tr. (pres. funēsto) hudo prizadeti, užalostiti, potreti:
    regione funestata dal terremoto področje, ki ga je hudo prizadel potres
    la gara è stata funestata da un incidente na tekmi je prišlo do nesreče
  • fungere* v. intr. (pres. fungo) opravljati dolžnost, funkcijo, fungirati:
    fungere da sindaco županovati
  • fungírati (-am) perf. knjiž. (delovati kot) fungere (da):
    fungiral je kot zastopnik društva fungeva da rappresentante della società
  • funzionare v. intr. (pres. funziono)

    1. funkcionirati, delovati:
    questa macchina funziona bene ta stroj dobro deluje
    il cuore ha cessato di funzionare srce je prenehalo delovati

    2. opravljati funkcijo, službo:
    funzionare da segretario opravljati funkcijo tajnika; relig. opravljati obred, maševati:
    oggi funziona il vescovo danes mašuje škof
  • fuōco

    A) m (pl. -chi)

    1. ogenj:
    accendere il fuoco zakuriti
    soffocare il fuoco ugasniti ogenj
    cuocere la carne a fuoco lento peči meso na šibkem ognju
    fuoco vivo močen ogenj
    mettere un cibo a fuoco dati kuhati, pristaviti jed na ogenj
    fare fuoco zakuriti, naložiti na ogenj
    legna da fuoco drva za kurjavo
    prender fuoco vneti se; pren. razvneti se, razburiti se, razjeziti se
    dar fuoco a qcs. zažgati, podtakniti ogenj
    fuoco di paglia pren. kratkotrajno čustvo, strast
    fuoco di artificio, artificiale ognjemet
    a fuoco toplo:
    lavorare il metallo a fuoco toplo obdelovati kovino
    bollare a fuoco qcn. pren. koga ožigosati
    il fuoco cova sotto la cenere pren. pod pepelom tli žerjavica
    mettere la mano sul fuoco per qcn. o qcs. dati za koga ali kaj roko v ogenj
    buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj; iti za koga po kostanj v žerjavico
    parole di fuoco pren. težke, grozilne besede
    fare fuoco e fiamme pren. bruhati ogenj in žveplo
    farsi, diventare di fuoco močno zardeti
    scherzare col fuoco pren. igrati se z ognjem
    mettere troppa carne al fuoco pren. začeti preveč stvari hkrati
    fuoco di S. Elmo elektr. Elijev ogenj
    fuoco eterno pren. večni ogenj

    2. požar:
    vigili del fuoco gasilci
    al fuoco! al fuoco! inter. gori! gori!
    mettere a ferro e fuoco opustošiti z ognjem in mečem

    3. grmada:
    gli eretici furono condannati al fuoco krivoverci so bili obsojeni na grmado

    4. ogenj, strel, streljanje:
    un nutrito fuoco di fucileria močno puškarjenje, streljanje pušk
    fuoco incrociato navzkrižni ogenj
    cessare il fuoco ustaviti ogenj
    riaprire il fuoco ponovno začeti streljati
    arma da fuoco strelno orožje
    bocca da fuoco artilerijsko orožje, top
    fare fuoco ustreliti, streljati
    battesimo del fuoco ognjeni krst
    andare al fuoco iti v boj

    5. pren. ogenj, žar, vnema, strast:
    un uomo tutto fuoco ognjevit človek
    stuzzicare il fuoco podžigati ogenj, strast
    soffiare sul fuoco pren. pihati v ogenj, razpihovati strast
    versare acqua sul fuoco pren. pogasiti ogenj navdušenja
    far fuoco navdušiti, razvneti
    avere il fuoco addosso biti poln ognja

    6. fiz. gorišče, fokus:
    mettere a fuoco foto izostriti sliko (tudi pren.)

    B) inter.
    fuoco! ogenj!
  • fuōri

    A) avv.

    1. zunaj, ven:
    o dentro o fuori ven ali noter; pren. odločite se že vendar
    sputare fuori una notizia pren. povedati, razširiti novico
    mettere, cacciare fuori del denaro pog. odvezati mošnjo, odpreti denarnico
    dare, mandare fuori uno scritto pren. objaviti spis
    fare fuori qcn. pren. koga umoriti, likvidirati
    fare fuori qcs. kaj uničiti, poškodovati
    fare fuori una bottiglia pren. izpiti, sprazniti steklenico
    fare fuori il patrimonio pognati, zapraviti premoženje
    tagliar fuori odrezati, izključiti, prekiniti stike
    essere fuori pren. biti zastarel, brez okusa, biti iz mode, biti out
    dare fuori da matto pog. noreti, obnašati se kot norec

    2. pog. zunaj, zdoma, na tujem:
    cenare fuori večerjati zunaj
    stare fuori tutto il giorno ves dan biti zdoma
    essere fuori žarg. biti zunaj (iz zapora)
    aspettiamo ospiti da fuori čakamo tuje goste
    il direttore sarà fuori per una settimana direktorja teden dni ne bo
    gente di fuori tujci
    a Milano e fuori v Milanu in okolici
    in Italia e fuori v Italiji in v tujini

    3. (v imperativnih izrazih, v zapovedih)
    fuori! ven!
    fuori i soldi! ven z denarjem!
    fuori le prove! na dan z dokazi!

    B) prep. fuori, fuori di redko (fuori da)

    1. (krajevno) daleč od, izven, zunaj:
    abitare fuori città stanovati zunaj mesta
    essere fuori di casa biti zunaj, zdoma
    recarsi fuori sede iti na teren
    fuori di qui! ven!
    vattene fuori dai piedi! poberi se!, spravi se mi spod nog!
    tirarsi fuori dai pasticci pren. izvleči se iz težav, iz zagate
    essere fuori tiro pren. ne biti dosegljiv
    essere fuori strada pren. biti na krivi poti, biti na napačni poti, sledi
    essere fuori dai gangheri pobesneti, popeniti
    abitare fuori mano pren. stanovati bogu za hrbtom, stanovati precej od rok

    2. pren. izven, zunaj (zakona, okoliščin, pravila ipd.):
    essere fuori della legge biti izven zakona
    un prodotto fuori commercio izdelek, ki ni v prodaji
    essere, sentirsi fuori posto počutiti se neprijetno
    lavorare fuori orario delati nadurno
    essere fuori pericolo biti izven nevarnosti
    essere fuori di se biti iz sebe
    essere fuori di mente noreti, biti ob pamet
    fuori uso neuporaben
    prodotto fuori serie izvenserijski izdelek
    osservazione, discorso, comportamento fuori luogo neumestna pripomba, neprimerne besede, neprimerno obnašanje
    fuori corso ekon. neveljaven
    esser fuori corso šol. biti absolvent

    C) m
    fuori, il di fuori zunanjost:
    il di fuori di una cosa zunanjost nečesa
  • fuorviare

    A) v. tr. (pres. fuorvio) zapeljati (s prave poti), zavesti, zavajati (tudi pren.):
    la pista ha forviato gli inseguitori sled je zavedla zasledovalce
    lasciarsi forviare da falsi amici pustiti se zapeljati lažnim prijateljem

    B) v. intr. skreniti s prave poti, pokvariti se, spriditi se
  • gabēlla f star. carina, trošarina:
    fare lo sciocco per non pagare gabella pren. delati se neumnega, da bi se izognil nevšečnostim
  • gádji (-a -e) adj. di, della vipera:
    gadji pik morso di vipera
    bibl. gadja zalega razza di vipere
    po gadje pihati schizzare rabbia da tutti i pori
  • galeōtto m

    1. hist. galjot

    2. kaznjenec

    3. galjot, malopridnež, lopov, baraba:
    non lasciatevi raggirare da quel galeotto ne pustite se prevarati tej barabi
  • gallina f zool. kokoš:
    gallina da uova jajčarica, kokoš nesnica
    gallina da carne kokoš za zakol
    gallina faraona pegatka
    cervello di gallina pren. kurja pamet
    latte di gallina šodo; pren. ptičje mleko
    zampe di gallina krace, čačke, nečitljiva pisava
    andare a letto con le galline pren. hoditi s kurami spat
    PREGOVORI: gallina vecchia fa buon brodo preg. stara kokoš, dobra juha
    meglio un uovo oggi che una gallina domani preg. bolje vrabec v roki kot golob na strehi
  • garante

    A) agg. garanten

    B) m, f porok:
    fare da garante jamčiti, biti porok