Franja

Zadetki iskanja

  • lotévati se (-am se) | lotíti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. accingersi a, mettersi a; intraprendere:
    zopet se lotiti študija riprendere gli studi
    lotiti se dela mettersi al lavoro; affrontare qcs.
    slikar se je loteval tudi tihožitij il pittore si cimentò anche nelle nature morte
    gostje so se začeli lotevati vina gli ospiti avevano cominciato a degustare il vino

    2. (napadati, napasti) assalire, attaccare; aggredire:
    lotiti se koga s pestmi prendere qcn. a pugni
    lotiti se koga v časopisu attaccare qcn. sui giornali
    lotiti se koga fizično aggredire qcn.

    3. essere presi da, avere un attacco di; provare:
    loteva se ga mrzlica ha un attacco di febbre
    lotevalo se ga je hrepenenje, lotevala se ga je jeza, loteval se ga je strah provava desiderio, rabbia, paura
    železa se loteva rja il ferro sta arrugginendo
    jabolk se je lotila gniloba le mele stanno marcendo
    ta bolezen se loti zlasti notranjih organov una malattia che attacca specie gli organi interni
    pren. ne vedeti česa bi se lotili non saper che pesci pigliare
  • lōtta f

    1. boj, borba:
    ingaggiare una lotta con un nemico spopasti se s sovražnikom
    lotta accanita ogorčena borba
    lotta spietata neusmiljen boj
    lotta corpo a corpo boj prsi ob prsi

    2. šport rokoborba:
    lotta greco-romana rokoborba v grško-rimskem slogu

    3. boj, borba, spopad:
    lotta politica politični boj
    lotta di classe razredni boj
    lotta per l'esistenza boj za preživetje
    lotta all'ultimo sangue boj do zadnje kapljice krvi, boj na življenje in smrt
  • lòv (lôva) m

    1. caccia; partita, battuta di caccia:
    iti na lov andare a caccia
    prirejati velike love organizzare grandi partite di caccia
    lov na jelena caccia al cervo
    lov in ribolov la caccia e la pesca
    divji lov caccia di frodo
    lov s sokoli caccia col falcone, falconeria
    lov na merjasca caccia al cinghiale

    2. ekst. caccia (tudi pren.), pesca:
    lov na limanice caccia con la pania
    oprema za podvodni lov attrezzatura per la pesca subacquea

    3. (kar se ulovi) preda, bottino; cacciagione

    4. pren. lov na, za caccia; ricerca; brama; febbre:
    lov za bogastvom brama di ricchezze
    lov za zlatom febbre dell'oro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lov na čarovnice caccia alle streghe
    etn. divji lov spiriti degli antenati (che compaiono a Natale)
    antr. lov na glave caccia di teste
    mali, nizki lov caccia minuta
    veliki, visoki lov caccia grossa
    krožni lov battuta (di caccia) in cerchio
    lov na čakanje appostamento
    lov na klic caccia a richiamo
    lov v črti, v strelcih battuta a rastrello
    lov na ptice s piščalko caccia col chioccolo
    lov s ptičjimi mrežami ragnaia
  • lovíti (-ím)

    A) imperf. ➞ uloviti

    1. correre dietro a, rincorrere, cercar di acchiappare

    2. catturare, intercettare, prendere

    3. (zbrati, zbirati, nabrati, nabirati) raccogliere

    4. cacciare, andare a caccia di; pescare:
    loviti kunce cacciare le lepri
    loviti ptiče uccellare
    mačka lovi miši il gatto va a caccia di topi
    loviti na trnek pescare con l'amo

    5. pren. cercare di afferrare; intercettare, captare:
    lovila je vsako njegovo besedo cercava di afferrare ogni sua parola
    loviti signale s satelitov captare i segnali dei satelliti

    6. pren. sorprendere:
    le pojdi, da te ne bo noč lovila va' pure, prima che ti sorprenda la notte

    7.
    loviti sapo, zrak respirare affannosamente; boccheggiare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    loviti besede cercare (affannosamente) le parole
    dan je treba loviti zjutraj il mattino ha l'oro in bocca
    loviti korak s časom cercare di essere al passo coi tempi
    loviti stopinje za kom camminare dietro a qcn., seguire qcn.
    loviti dekleta na sladke besede sedurre le fanciulle con le belle parole
    loviti koga na besedo prendere qcn. in parola
    loviti slepe miši giocare a mosca cieca; ekst. amoreggiare
    loviti ravnotežje cercare l'equilibrio
    slikar lovi motiv il pittore disegna, abbozza il motivo
    turist lovi prizor v objektiv il turista riprende, fotografa la scena
    navt. loviti veter v jadro navigare sopravvento
    rib. loviti na črva, na muho pescare a verme, a mosca
    s tujo roko kače loviti farsi cavare le castagne dal fuoco
    PREGOVORI:
    na med se muhe love, na sladke besede ljudje si pigliano più mosche in una goccia di miele che in un barile d'aceto
    bolje drži ga, kot lovi ga meglio un 'ho' che dieci 'avrò'
    kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi

    B) lovíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. acchiapparsi

    2. tenersi in bilico

    3. correre

    4. essere incerto; esitare

    5. igre giocare ad acchiappino, a rincorrersi

    6. pren. loviti se za correre dietro a:
    loviti se za dobičkom correre dietro ai guadagni
    loviti se za vsako besedo cercare la parola giusta, adatta
    pren. loviti se za vsako bilko cercare il minimo appiglio, un'ancora di salvezza
  • luccicone m debela solza:
    far venire i lucciconi spraviti v jok
  • lúč (-í) f

    1. luce:
    luč brli, gori, migota, sveti, ugasne la luce arde fioca, arde, tremola, splende, si spegne
    pogasiti, ugasniti, upihniti luč spegnere la luce
    prižgati, zastreti luč accendere, schermare la luce
    neonske, plinske luči luci al neon, a gas
    signalne luči luci segnaletiche
    avt. dolge, kratke, parkirne luči luci abbaglianti, di profondità, di posizione
    stikalo za luč interruttore della luce
    rel. večna luč naj mu sveti e splenda a lui la luce perpetua

    2. (priprava, svetilka) luce, lampada:
    namizna, stoječa, stropna luč lampada da tavolo, a stelo, da soffitto (plafoniera)

    3. pog. (električna napeljava) luce (elettrica), corrente

    4. (svetloba) luce:
    dnevna, jutranja luč luce mattutina, da giorno
    sončna luč luce solare, del sole
    bleda, močna luč luce fioca, forte
    mehka (topla), ostra, slepeča luč luce calda, aspra, abbagliante

    5. pren. redko lume:
    on ni kaka posebna luč non è proprio un lume

    6. pren. (poudarja pomen samostalnika) luce; fiaccola:
    luč resnice la luce della libertà
    luč omike, razuma la luce della civiltà, della ragione

    7. pren.
    predstaviti se v najboljši luči fare un figurone
    pokazati se v pravi luči mostrarsi nella vera luce
    metati slabo, nelepo luč na koga gettare una luce cattiva su qcn.
    gledati, videti v lepi, rožnati luči vedere tutto roseo
    prikazovati koga v črni luči dipingere a tinte fosche
    ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali è moribondo
    iti z luči togliersi dalla luce
    človek, ki ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati uno da cercare col lanternino
    star. rel. zvoniti večno luč suonare l'avemaria
    prižgati zeleno luč za dare via libera a (un'iniziativa)
    zagledati luč sveta venire alla luce
    prinesti nekaj luči v problem fare un po' di luce
    plesati okoli ženske kot vešče okrog luči girare attorno a una ragazza come falene
    filoz. naravna luč luce naturale
    rel. večna luč lampada perpetua
    navt. navigacijske luči segnalazioni luminose
    gled. odrske luči luci della ribalta
    avt. zavorne luči luci d'arresto
    zelena, rdeča luč luce verde, rossa
    utripajoča luč luce intermittente
  • lúčati (-am) imperf. ➞ zalučati (metati) gettare, lanciare;
    lučati psovke v koga, za kom inveire contro qcn.
  • lúknja (-e) f

    1. buca, buco:
    zakrpati luknjo v nogavici rattoppare il buco della calza
    ključavnična luknja buco della serratura
    luknje od moljev intarmatura

    2. pren. (vrzel) lacuna, vuoto:
    v njegovem znanju je dosti lukenj le sue conoscenze sono piene di lacune, sono lacunose

    3. (bivališče živali) buco, tana:
    mišja luknja buco di topo, topaia

    4. pren. (slabo stanovanje) buca, stamberga

    5. pren. (zapor, ječa) gattabuia, galera:
    spraviti, vtakniti v luknjo ficcare in gattabuia

    6. pren. (samoten kraj) casa del diavolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti luknjo v žepu essere al verde
    poiskati, najti luknjo v zakonih cercare, trovare una lacuna nelle leggi
    narediti luknjo v zrak fallire, fare cilecca, fare padella
    zamašiti nekaj lukenj tappare alcuni buchi
    pregledati, pretakniti vsako (mišjo) luknjo guardare, frugare per ogni dove
    gozd. sečnja na luknje disboscamento a radure
  • luna f

    1. mesec, luna:
    luna nuova mlaj
    luna piena ščip, polna luna
    mezza luna polmesec
    abbaiare alla luna pren. lajati v luno, zaman kričati, preklinjati
    con questi chiari di luna v tem kritičnem trenutku
    volere la luna pren. zahtevati nemogoče

    2. mesec:
    luna di miele pren. medeni tedni
    avere la luna, la luna per traverso pren. biti slabe volje, jezen

    3. igre mond (pri taroku)
    PREGOVORI: gobba ponente luna crescente, gobba a levante luna calante preg. ko je grba na zahodu, je mesec mlad, ko je na vzhodu, je star
  • lúna (-e) f

    1. astr. luna, Luna:
    luna sije, vzide, zaide la luna splende, sorge, tramonta
    žarki lune i raggi della luna
    polet na luno volo sulla luna
    mlada luna luna nuova
    polna luna luna piena

    2. (mesečina) luna:
    luna ga nosi è sonnambulo
    pren. ali te luna trka, živiš na luni? ma che vivi nel mondo della luna?
    pren. lajati v luno abbiare alla luna
    pren. pog. mi tudi nismo z lune padli mica siamo scemi
    astr. Jupitrove lune le lune di Giove
  • lútka (-e) f

    1. (ročna) burattino; (viseča) marionetta; (sicilijanska) pupo:
    gledališče ročnih lutk teatro dei burattini
    iti gledat lutke andar ai burattini

    2. manichino; burattino:
    biti lutka v rokah nekoga essere burattino nelle mani di qcn.
    muzej voščenih lutk museo delle cere

    3. (punčka) bambola
  • lutto m

    1. žalost, žalovanje:
    lutto di famiglia smrt v družini
    lutto nazionale državno žalovanje

    2. črnina:
    abito di lutto črnina
    essere in lutto per qcn. žalovati za kom
    portare il lutto nositi črnino, žalovati
  • macchia1 f

    1. madež, lisa:
    macchia d'inchiostro madež od črnila
    la malattia si espande a macchia d'olio pren. bolezen se naglo širi
    macchia originale relig. izvirni greh

    2. madež, pega:
    macchia solare astr. sončna pega
    macchia ionica fiz. ionska pega
    macchia cieca anat. slepa pega

    3. krivda, greh; sramota, žalitev:
    un individuo con molte macchie sulla coscienza človek, ki ima veliko grehov na duši
    lavare nel sangue una macchia v krvi oprati sramoto
    cavaliere senza macchia e senza paura neoporečen in neustrašen mož
  • macchia2 f bot. makija:
    darsi alla macchia pren. oditi v partizane, v ilegalo
    libro stampato alla macchia ilegalno tiskana knjiga, knjiga, natisnjena brez podatkov o izdajatelju
  • macēllo m

    1. klavnica

    2. klanje, zakol:
    bestie da macello klavna živina

    3. pren. pokol:
    andare al macello iti v smrt
    carne da macello topovska hrana

    4. pren. šalj. polomija, katastrofa
  • máček1 (-čka) m

    1. gatto, gatta:
    maček mijavka, praska, prede il gatto miagola, graffia, fa le fusa
    splezati na drevo urno kot maček arrampicarsi sull'albero con l'agilità di un gatto
    priti potiho kot maček avvicinarsi furtivamente come un gatto

    2. pren. (izkušen, spreten, prebrisan moški) gattone, volpone, furbacchione

    3. redko (krzno okrog vratu) collo (della pelliccia)

    4. les. leva ad uncino

    5. nekdaj (usnjena mošnja) borsello

    6. voj., hist. corvo

    7. strojn. (priprava s škripcem na žerjavu) carrello di gru (a ponte)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kupiti mačka v žaklju comprare la gatta nel sacco, a scatola chiusa
    biti kot maček, ki vedno pade na noge riuscire sempre a cavarsela
    biti kot suščev maček essere emaciato, magro come un gatto in fregola
    režati se kot pečen maček sbellicarsi, sganasciarsi dalle risa
    inter. tristo mačkov corpo di mille diavoli
    agr. maček za ruvanje hmeljevk sradicatore dei tutori del luppolo
    mont. maček za ustavljanje vozičkov fermacarro
    petr. apneni maček (lehnjak) calcare stalattitico
  • madonnina f pomanjš. od ➞ madonna gospodična:
    viso di madonnina pren. nežen obražček
    madonnina infilzata iron. devičica
    all'ombra della madonnina pren. v Milanu
  • maggioranza f

    1. večina, večji del:
    nella maggioranza dei casi, in maggioranza največkrat, najčešče, v večini primerov

    2. polit., pravo večina:
    partito di maggioranza večinska stranka
    maggioranza relativa relativna večina
    maggioranza assoluta absolutna večina
    maggioranza qualificata kvalificirana večina; ekst. (parlamentarna) večinska skupina
    maggioranza silenziosa tiha večina
  • maglia f

    1. zanka, petlja; člen (verige):
    gli manca una maglia pren. kolesce mu manjka v glavi
    rete a maglie fitte rib. gosto pletena mreža
    cadere nelle maglie di un intrigo pren. biti žrtev spletke

    2. majica:
    maglia di lana, di cotone volnena, bombažna majica
    fare la maglia, lavorare a maglia plesti
    lavoro a maglia pletenina

    3. šport majica:
    maglia azzurra modra majica (italijanskih državnih reprezentantov)
    vestire la maglia gialla, la maglia rosa obleči rumeno majico, roza majico (vodstvo na kolesarski dirki po Italiji, po Franciji)

    4.
    camicia, cotta di maglia voj. hist. železna srajca
  • màh (-a) m

    1. colpo; pugno:
    mah z veslom colpo di remo
    z enim mahom je podrl nasprotnika con un solo pugno abbattè l'avversario

    2. star. (razmah) slancio

    3. star. (trenutek) momento;
    v en mah, v isti mah nello stesso tempo, nel contempo
    dogodki so si sledili mah na mah gli avvenimenti si susseguivano vertiginosamente
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
    jur. uboj na mah omicidio di secondo grado, senza premeditazione