ozírati se (-am se) | ozréti se (ozrèm se) imperf., perf. refl.
1. guardare indietro, guardare attorno, guardarsi intorno, guardare a, verso:
ozreti se na levo in desno guardare a destra e a sinistra
ozreti se proti hribom guardare verso i monti
ozirati se za odhajajočim seguire con lo sguardo il partente
ozirati se po pticah osservare gli uccelli
2. ozirati se na tener conto di, prendere in considerazione qcn., qcs.:
ozirati se na javno mnenje tener conto della pubblica opinione
3.
ozirati, ozreti se po (iskati) cercare; ekst. tentare di impossessarsi (di)
ozirati se po taksiju cercare un taxi
ozirajo se po naši zemlji cercano di impadronirsi della nostra terra
pren. ne ozirati se ne na desno ne na levo non guardare in faccia a nessuno, tirare diritto
ozirati se po dekletih mostrare interesse per le ragazze, correre dietro alle ragazze
ozirati se po vremenu interrogarsi che tempo farà
bila je tako lepa, da so se vsi ozirali za njo era così bella che tutti si voltavano a guardarla
Zadetki iskanja
- označeváti (-újem) | oznáčiti (-im) imperf., perf.
1. segnare, contrassgnare, marcare:
označevati drevesa za posek marcare gli alberi da abbattere
označiti igralne karte segnare le carte da gioco
2. (izraziti določeno vsebino; poimenovati; biti značilen za) indicare, denotare, caratterizzare:
besede označujejo pojme le parole indicano concetti
to obdobje označujejo močni družbeni pretresi un periodo caratterizzato da forti sconvolgimenti sociali
3. (navajati, navesti karakteristične lastnosti) qualificare; bollare; dire:
nauk so označevali kot zmoten la dottrina era bollata come eretica
označujejo ga kot človeka velike kulture lo dicono un uomo di grande cultura
4. descrivere
5. dimostrare, indicare:
rezultati volitev označujejo, da večina podpira sredinsko politiko i risultati delle elezioni indicano che la maggioranza del corpo elettorale appoggia una piattaforma politica centrista
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
muz. označevati prstni red diteggiare
označiti s kratico siglare
označevati s paragrafi paragrafare
lingv. označevati naglas accentare
označiti z monogramom cifrare - pacco m (pl. -chi)
1. paket, zavoj, sveženj:
pacco postale poštni paket
pacco dono, pacco viveri darilni paket
2. komplet, zavoj:
pacco di medicazione zavoj za prvo pomoč - pace f
1. mir:
firmare la pace skleniti mir
trattato di pace mirovna pogodba
2. mir, sloga, složnost:
far pace con qcn. pobotati se s kom
vivere in pace con tutti živeti složno z vsemi
3. mirnost, vedrina:
darsi pace pomiriti se, sprijazniti se, vdati se
mettere il cuore, l'animo in pace umiriti se, najti notranji mir
non trovare mai pace biti večno nezadovoljen
pigliarsela in santa pace kaj potrpežljivo, mirno sprejeti, požreti
sopportare in pace pogumno prenesti
con vostra buona pace brez zamere
santa pace! za božjo voljo!
4. knjižno blaženost:
la pace eterna večna blaženost
5. mir, (telesno) ugodje:
lasciare in pace ne nadlegovati
non dare pace preganjati, mučiti - pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.
1. cadere, cascare:
listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
pada dež piove
pada sneg nevica
pada toča grandina
pada slana cade la brina
na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe
2. (pojavljati se) cadere:
svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
na zemljo pada noč cala, scende la notte
3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare
4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
pot je začela padati il sentiero scendeva
5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
cene padajo i prezzi calano
vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre
6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
trdnjava je padla la fortezza è caduta
7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili
8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
padali so ukazi si sentivano ordini
padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande
9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
padati v apatijo diventare apatici
padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
padati v obup disperare, cadere in disperazione
padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti
10. pog. (priti na) cadere, venire:
božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
pren. pasti z neba piovere dal cielo
knjiž. pasti naprej procombere
padati v kosmih fioccare
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa - padretērno m (pl. -ni)
1. relig. Bog
2. pren. važna, vplivna oseba; bog:
si crede un padreterno ima se za malega boga - pagare v. tr. (pres. pago)
1. plačati, plačevati; izplačati:
pagare lautamente, profumatamente bogato plačati
pagare in natura plačati v naravi
pagare alla consegna plačati ob prejemu blaga
pagare a rate plačati v obrokih
pagare qcn. sulla cavezza pren. koga takoj izplačati
pagare qcs. a buon mercato kaj dobiti poceni
pagare qcs. caro, salato, un occhio della testa kaj slano, zelo drago plačati
quanto pagherei per... pren. kaj bi dal za...
2. pog. ponuditi, plačati:
pagare da bere a qcn. povabiti koga na pijačo
3. pren. poplačati:
pagare qcn. con la più nera ingratitudine koga poplačati z nehvaležnostjo
4. absol. izplačati se:
il delitto non paga zločin se ne izplača
5. pren. (scontare) plačati:
pagare la pena odsedeti kazen
pagare il fio biti kaznovan, dobiti zasluženo kazen
me la pagherai (cara)! to mi boš drago plačal!
paga, Pantalone! ti, navadni zemljan, pa plačaj! - pagnōtta f hlebec (kruha):
lavorare per la pagnotta pren. delati za ljubi kruhek - pálica (-e) f
1. bastone; verga; mazza; barra; bacchetta; asta; canna; stecca:
opirati se na palico appoggiarsi al bastone
tepsti s palico bastonare, battere, picchiare col bastone
palice so padale po hrbtu le bastonate piovvero sul groppone
bambusova, leskova palica bastone di bambù, di nocciolo
dolga, grčava, kljukasta palica bastone lungo, nodoso, ricurvo
palica s kovinsko konico bastone con puntale, bastone chiodato
igre biljardna palica stecca da biliardo
čarovna palica bacchetta magica
dirigentska palica bacchetta da direttore d'orchestra
voj. nabijalna palica bacchetta, calcatoio
voj. maršalska palica bastone da maresciallo
zlata palica verga d'oro
pastirska palica bastone da pastore
ribiška palica canna da pesca
šport. skakalna palica asta
šport. smučarska palica bastoncino, racchetta da sci
sprehajalna palica bastone, canna da passeggio
rel. škofovska palica pastorale, bastone vescovile
šport. štafetna palica testimone
fiz. gorilna palica bacchetta combustibile
fiz. kontrolna palica barra di controllo
aer. krmilna palica cloche; barra di comando
šport. palica za golf, za hokej mazza, bastone da golf, da hockey
šport. skok ob palici salto con l'asta
pren. palica je pela fu bastonato
pren. priti na beraško palico ridursi al lastrico
2. nekdaj (dolžinska mera, 138 cm) pertica - palio m (pl. -li) palij; dirka (s palijem kot nagrado):
correre il palio dirkati, tekmovati za nagrado
mettere qcs. in palio pren. kaj dati, obljubiti za nagrado
essere in palio pren. biti v igri - palla1 f
1. krogla; obla:
palla del mondo pog. zemeljska obla, globus
palla dell'occhio pog. očesno zrklo
palla di lardo pren. debeluh
palla di neve snežna kepa
palla di piombo pren. svinčena krogla
2. krogla, žoga:
palla da biliardo biljardna krogla
palla da tennis teniška žogica
a palla ferma pren. ko je igre konec, ko je vse končano
palla buona, palla goal šport priložnost za zadetek
mancare una palla zamuditi priložnost (tudi pren.);
non essere in palla šport ne biti v formi
prendere la palla al balzo pren. izkoristiti ugodno priložnost
3. (kaznjenčeva) krogla:
essere una palla al piede per qcn. biti komu v nadlego, koga ovirati
4. voj. krogla; granata
5. volilna kroglica
6.
palle pl. vulg. jajca:
rompere le palle a qcn. koga nadlegovati
che palle! kakšna jajca!, dolgčas pa tak! - palleggiare
A) v. intr. (pres. palleggio) žogati se
B) ➞ palleggiarsi v. rifl. (pres. ci palleggiamo) pren. zvračati drug na drugega:
palleggiarsi la responsabilità (di) zvračati drug na drugega odgovornost (za) - palpitare v. intr. (pres. palpito)
1. utripati
2. pren. trepetati:
palpitare per qcn. trepetati za nekoga - pámeten (-tna -o)
A) adj.
1. giudizioso, di giudizio, assennato, sensato, ragionevole, saggio:
pameten človek uomo di giudizio, di senno
pametne besede parole sensate
pametna politika politica saggia
biti strašno pameten avere un gran cervello
2. intelligente, perspicace
3. calmo, posato
4. ragionevole, adatto, adeguato, opportuno, conveniente:
prodati za pametno ceno vendere a un prezzo ragionevole
B) pámetni (-a -o) m, f, n
povedati nekaj pametnih dire parole assennate
PREGOVORI:
pametnejši odneha il più saggio cede
po nesreči zna biti vsak pameten del senno di poi son piene le fosse - pancia f (pl. -ce)
1. pog. trebuh:
ho male di pancia, alla pancia boli me trebuh
a pancia all'aria ležeč vznak
a pancia vuota tešč
grattarsi la pancia pren. lenariti
predica il digiuno a pancia piena pren. siti post pridiga
salvare la pancia per i fichi pren. ne se izpostavljati, varovati se
tenere la pancia per le risa pren. držati se za trebuh od smeha
2. pren. trebuh (širši, izbočeni del), izboklina:
il muro ha fatto pancia na zidu je izboklina, zid se je izbočil
la pancia del fiasco trebuh steklenice
PREGOVORI: pancia piena non crede a digiuno preg. sita vrana lačni ne verjame - pane1 m
1. kruh:
impastare il pane mesiti kruh
cuocere il pane peči kruh
pane fresco svež kruh
pane stantio star kruh
pane bianco bel kruh
pane di segale, di avena, di orzo rženi, ovseni, ječmenov kruh
pane nero, integrale črn, polnozrnati kruh
buono come il pane dober kot kruh
essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
il nostro pane quotidiano naš vsakdanji kruh
lungo quanto un giorno senza pane zelo dolg
guadagnarsi il pane služiti kruh
mangiare il pane a ufo, a tradimento živeti na tuj račun
non è pane per i tuoi denti temu nisi kos
perdere il pane biti ob delo
rendere pan per focaccia pren. vrniti milo za drago
stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi
2. kulin.
pan di Spagna kolač
3. pren. duševna hrana:
mangiare il pane pentito kesati se
spezzare il pane della scienza učiti, poučevati
4. ekst.:
un pane di burro štruca masla
pani di metallo kovinske palice
5. bot.
albero del pane (artocarpo) kruhovec (Artocarpus)
pan di cuculo kačji jezik, kukovec (Orchis morio)
pan di serpe (gigaro italico) štrkat (Arum italicum)
pan porcino, panporcino pog. ciklama (Cyclamen europaeum) - papír (-ja) m
1. carta:
mečkati, rezati, trgati papir gualcire, tagliare, strappare la carta
pisati, risati na papir scrivere, disegnare sulla carta
čečkati po papirju scarabocchiare sulla carta
zaviti v papir incartare
vzeti papir in svinčnik ter začeti pisati prendere carta e matita e comiciare a scrivere
pola, rizma papirja foglio, risma di carta
cigaretni papir cartina da sigarette
filtrirni papir cartina da filtro
fotografski papir carta sensibile; carta fotografica
karbonski, indigo papir carta carbone, carta copiativa
kolkovani papir carta bollata
papir za pivnike carta assorbente
pisarniški papir carta da scrivere
pisemski papir carta da lettere
risalni papir carta da disegno
toaletni papir carta igienica
biblijski papir carta bibbia
brezlesni papir carta senza legno
časopisni papir carta da giornale
izolirni papir carta isolante
japonski (svileni) papir carta di riso
konceptni papir carta da brutta copia
krep papir carta crespata
kem. lakmusov papir carta, cartina al tornasole
milimetrski papir carta millimetrata
notni papir carta da musica
oljnati papir carta oleata
pavs papir carta lucida
recikliran papir carta riciclata, carta ecologica
smirkov papir carta smerigliata
staniol papir carta stagnola
stekleni papir carta vetrata
svileni papir carta velina
2. (zapis, zapiski; listina) carta; carte; documento; pejor. scartoffie; šalj. papiro:
brez papirja ni pravice senza le carte (necessarie) non si otiene giustizia
vreči kaj na papir mettere qsc. per iscritto
obstajati le na papirju esserci solo sulla carta
3. šport. peso minimosca
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
papir vse prenese la carta si lascia scrivere
pren. brez papirja ni pravice senza le (necessarie) carte non si ottiene giustizia
vreči kaj na papir mettere qcs. per iscritto
obstajati le na papirju esserci solo sulla carta - pár (-a)
A) m
1. coppia:
čeden par una bella coppia
zakonski par i (due) coniugi, la coppia di sposi
2. (skupina dveh enot) paio (pl. paia); binomio:
par čevljev, nogavic, rokavic un paio di scarpe, di calze, di guanti
žuželka s tremi pari nog un insetto con tre paia di zampe
3. (dve istovrstni živali istega ali nasprotnega spola) coppia, paio:
par konj, volov un paio di cavalli, di buoi
knjiž. par volov un giogo di buoi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pisatelj, športnik, ki mu ga ni para uno scrittore, uno sportivo senza pari
fant, da mu ne najdeš para un bravo ragazzo; un giovanotto robusto, ben piantato
fiz. ionski par coppia di ioni
fiz. par sil coppia di forze
šport. tekmovanje parov gara a coppie
lingv. zveneči in nezveneči pari glasov coppie di suoni tonici e atoni
voj. na pare preštej se! in fila per due!
pren. to pa je drug par rokavic è un altro paio di maniche
B) pár adv. pog. (nekaj, nekoliko) un paio (di); qualche; poco:
spregovoriti par besed dire due parole
za par ur me ne bo sarò assente qualche ora - paragocce agg. invar.
tappo paragocce zamašek za nalivanje (ki lovi kapljice) - paravēnto m zaslon, španska stena, paravan:
fare da paravento a qcn. pren. biti komu za paravan